Sveti oče: V središču socialnega delovanja Cerkve mora biti oznanjevanje evangelija
Salvatore Cernuzio – Vatikan
Srečanje organizira Perujska škofovska konferenca, njegov namen pa je pripraviti odgovore in projekte glede na kompleksno družbenopolitično stvarnost v državi ter v pripravi na volitve prihodnje leto. Papež v sporočilu, ki je bilo prebrano na dogodku Sejem mestnih izkušenj in sinodalnosti, udeležencem predlaga, naj odgovore poiščejo v delovanju svete Roze iz Lime, svetega Martina de Porresa, svetega Janeza Macíasa ter svetega Toribija iz Mongroveja.
Pričevanje svetnikov
Vse te osebnosti po njegovih besedah jasno kažejo, da je perujske dežele vedno spremljal »poseben načrt Božje previdnosti, predvsem kar zadeva našo katoliško vero, ki se jo vedno izpoveduje v harmoniji s skrbjo in služenjem najbolj pomoči potrebnim«. Skozi stoletja svetniki v Peruju pričajo o mističnem življenju, ljubezni do ubogih ter o močni in rodovitni prisotnosti evangelija. V to se je danes potrebno vključiti, da bi nadaljevali s cerkvenim in socialnim delom.
»Bolečina zaradi krivic in izključenosti, ki jih trpijo mnogi naši bratje in sestre, spodbuja vse krščene, da se odzovejo kot Cerkev, ki mora odgovarjati na znamenja časa iz globin evangelija. V ta namen nujno potrebujemo pričevanje današnjih svetnikov, to je ljudi, ki ostajajo združeni z Gospodom kakor mladike na trti.«
Kristus, središče in cilj
Nadalje papež zapiše, da svetniki niso »okrasi baročne preteklosti, ampak izhajajo iz Božjega poziva, naj gradimo boljšo prihodnost«. »Središče in cilj vsakega socialnega delovanja Cerkve mora biti oznanjevanje Kristusovega evangelija. Na ta način se bomo vedno zavedali lastne in zadnje usmerjenosti svojega služenja, pri čemer ne bomo zanemarili trenutne situacije. Če ne podarimo Kristusa v njegovi celoti, bomo vedno dali zelo malo,« poudari papež Leon XIV.
Prenovitvene sile, ki izhajajo iz evangelija
V zvezi s tem navede besede svetega Pavla VI. ob kanonizaciji svetega Janeza Macíasa leta 1975: »Vse je združeval v ljubezni in si prizadeval za poln humanizem. In to zato, ker je ljubil ljudi, saj je v njih videl Božjo podobo. Kako radi bi na to spomnili vse, ki danes delajo med revnimi in odrinjenimi na rob!«
Ob tem papež Leon XIV. doda: »Ne smemo se oddaljiti od evangelija, niti kršiti zakona dejavne ljubezni, da bi z nasilnimi sredstvi iskali večjo pravičnost. Evangelij ima dovolj potenciala, da vzbudi prenovitvene sile, ki spreminjajo ljudi od znotraj ter jih spodbujajo, da na vse potrebne načine spremenijo strukture, da bi postale pravičnejše, bolj človeške.«
Evangelij na »obrobju«
V svojem sporočilu sveti oče posebej omeni škofovsko službo sv. Toribija iz Mongroveja, ki je bil sicer po rodu Španec, po svoji misijonski dejavnosti in obsežnem pastoralnem delu pa očitno Perujec. V času svojega škofovanja je ustanovil sto župnij, sklical panameriški koncil, dva provincialna koncila in dvanajst škofijskih sinod. Vse to je počel, medtem ko je »vsak dan daroval svoje najboljše moči zapuščenim in tistim, ki so živeli v geografskih ali kulturnih regijah, ki jih je papež Frančišek, imenoval "obrobja"«.
Toribij je bil v 16. stoletju »škofovski simbol pristne sinodalnosti in evangelija na obrobjih«, nadalje poudari sveti oče ter spomni, da njegovo goreče apostolsko delovanje še danes preseneča. Mir na njegovem vedrem obrazu ter njegov zbran in pobožen videz sta jasno pričala o tem, da je njegova moč izhajala iz intenzivne molitve.
Lakota po »nebeškem kruhu«
Papež Leon XIV. svoje sporočilo udeležencem Socialnega tedna v Limi sklene z naslednjimi besedami: »Dragi bratje in sestre, ne obstajata dve ljubezni, ampak ena sama, ki nas spodbuja, da darujemo tako materialni kruh kot Kruh Besede, ki bo s svojo dinamiko prebudil lakoto po nebeškem Kruhu, ki ga po Kristusovem naročilu in volji lahko da samo Cerkev ter ki ga nobena človeška ustanova, ne glede na to, kako dobronamerna je, ne more nadomestiti.«
