Papež Leon XIV. je v soboto, 11. oktobra, vodil na Trgu sv. Petra marijansko bdenje za mir

Meditacija svetega očeta Leona XIV. 
pri marijanskem bdenju 
Trg sv. Petra, 11. oktober 2025

Dragi bratje in sestre, nocoj smo se zbrali v molitvi skupaj z Marijo, Jezusovo materjo, tako kot je to običajno počela prva Cerkev v Jeruzalemu (Apd 1,14). Vsi skupaj, vztrajni in enotni, se ne naveličajmo moliti za mir, Božji dar, ki ga moramo osvojiti in si zanj prizadevati.

Pristna marijanska duhovnost 
V tem jubileju marijanske duhovnosti pogled nas, vernikov, išče v Devici Mariji vodilo za naše romanje v upanju, ko upoštevamo njene človeške in evangeljske vrline, katerih posnemanje predstavlja najpristnejšo marijansko pobožnost (prim. Drugi vatikanski koncil, Dogmatična konstitucija Lumen gentium, 65.67). Kot ona, prva med verniki, želimo biti prijazno naročje Najvišjega, »skromen šotor Besede, ki ga premika le veter Duha« (sv. Janez Pavel II., Angelus, 15. avgust 1988). Kot ona, prva med učenci, prosimo za dar srca, ki posluša in postane del gostoljubnega vesolja. Prek nje, žalostne, močne, zveste žene, prosimo za dar sočutja do vsakega brata in sestre, ki trpi, in do vseh ustvarjenin.

Gledamo na Mater Jezusa in na tisto majhno skupino pogumnih žensk ob križu, da se tudi mi naučimo stati kot one ob neskončnih križih sveta, kjer je Kristus še vedno križan v svojih bratih, da jim prinesemo tolažbo, občestvo in pomoč. V njej, sestri človeštva, se prepoznavamo in z besedami pesnika ji pravimo: 
»Mati, ti si vsaka ženska, ki ljubi; 
Mati, ti si vsaka mati, ki objokuje 
umorjenega sina, izdanega sina. 
Te sinove, ki jih nikoli ne nehajo moriti.« (D. M. Turoldo)

Pod tvojim varstvom iščemo zatočišče, Devica velike noči, skupaj z vsemi tistimi, v katerih se še vedno dopolnjuje trpljenje tvojega Sina.

Karkoli vam reče, storite 
V jubileju marijanske duhovnosti naše upanje osvetljuje blaga in vztrajna luč Marijinih besed, ki nam jih prinaša evangelij. Najbolj od vseh so dragocene zadnje besede, izrečene na svatbi v Kani, ko je pokazala na Jezusa in rekla služabnikom: »Karkoli vam reče, storite« (Jn 2,5). Potem ni več spregovorila. Zato morajo biti te besede, ki so skoraj kot oporoka, otrokom zelo drage, kot vsaka materina oporoka.

Karkoli vam reče. Prepričana je, da bo Sin govoril, da njegova Beseda ni končana, da še vedno ustvarja, rojeva, deluje, napolnjuje svet s pomladjo in praznične vrče z vinom. Marija kot smerokaz usmerja onkraj sebe, kaže, da je cilj Gospod Jezus in njegova Beseda središče, h kateremu se vse steka, os, okoli katere se vrtita čas in večnost.

Izpolnjujte njegovo besedo, priporoča. Udejanjajte evangelij, spremenite ga v dejanje in telo, kri in meso, trud in nasmeh. Izpolnjujte evangelij in življenje se bo spremenilo iz praznega v polno, iz ugaslega v živo.

Karkoli vam reče, storite: celoten evangelij, zahtevno besedo, tolažilno božanje, grajanje in objem. Tisto, kar razumete, in tudi tisto, česar ne razumete. Marija nas spodbuja, naj bomo kot preroki: naj ne pustimo, da bi katera koli od njegovih besed padla v prazno (prim. 1 Sam 3,19).

In med Jezusovimi besedami, ki jih ne smemo spustiti, danes, na tem molitvenem bdenju za mir, posebej odmeva tista, ki jo je naslovil na Petra v vrtu z oljkami: »Pospravi meč!« (prim. Jn 18,11). Razoroži roko in še prej srce. Kot sem že ob drugih priložnostih spomnil, je mir razorožen in razorožujoč. Ni odvračanje, ampak bratstvo, ni ultimat, ampak dialog. Ne bo prišel kot sad zmag nad sovražnikom, ampak kot rezultat sejanja pravičnosti in pogumnega odpuščanja.

›Odloži meč,‹ je beseda, naslovljena na mogočne tega sveta, na tiste, ki vodijo usodo narodov: Imejte pogum za razorožitev! Hkrati pa je naslovljena na vsakega od nas, da se vedno bolj zavedamo, da ne smemo ubijati zaradi nobene ideje, vere ali politike. Najprej je treba razorožiti srce, kajti če v nas ni miru, ne bomo dajali miru.

Med vami naj ne bo tako 
Poslušajmo še enkrat Gospoda Jezusa. Veliki tega sveta gradijo imperije z močjo in denarjem (prim. Mt 20,25; Mr 10,42), »vi pa ne delajte tako« (Lk 22,26). Bog ne dela tako: Učitelj nima prestola, ampak se opaše z brisačo in poklekne pred noge vsakogar. Njegovo cesarstvo je tisti majhen prostor, ki zadostuje, da umije noge svojim prijateljem in skrbi zanje.

Je tudi povabilo, da sprejmemo drugačen pogled na svet, da ga gledamo od spodaj, z očmi tistih, ki trpijo, ne z očmi velikih; da gledamo zgodovino z očmi malih, ne z očmi mogočnih; da razlagamo zgodovinske dogodke z očmi vdove, sirote, tujca, ranjenega otroka, izgnanca, begunca. Z očmi tistih, ki so brodolomci, revnega Lazarja, ki je bil vržen pred vrata bogataša. Sicer se ne bo nikoli nič spremenilo in ne bo nastal nov čas, kraljestvo pravičnosti in miru.

Tako ravna tudi Devica Marija v Magnifikatu, ko pogleda na prelomne točke človeštva, tam, kjer se dogaja izkrivljanje sveta, v nasprotju med ponižnimi in mogočnimi, med revnimi in bogatimi, med sitimi in lačnimi. In izbere male, stoji na strani zadnjih v zgodovini, da nas nauči domišljije, da bomo sanjali skupaj z njo o novem nebu in novi zemlji.

Blagor vam 
Karkoli vam reče, storite. In mi se zavezujemo, da bomo veliko Gospodovo besedo: »Blagor vam, ki delate za mir,« (prim. Mt 5,9) naredili za svoje meso in trpnost, zgodovino in dejavnost.

Blagor vam: Bog podarja radost tistim, ki ustvarjajo ljubezen v svetu, radost tistim, ki namesto zmage nad sovražnikom raje izberejo mir z Njim.

Pogumno naprej, vi, ki ustvarjate pogoje za mirno prihodnost v pravičnosti in odpuščanju; bodite krotki in odločni, ne obupajte. Mir je pot in Bog hodi z vami. Gospod ustvarja in širi mir prek svojih prijateljev, ki so v srcu pomirjeni in sami postanejo delavci za mir, orodja njegovega miru.

Zbrali smo se nocoj v molitvi okoli Marije, Jezusove matere in naše matere, kot prvi učenci v dvorani zadnje večerje. K njej, ženi, ki je pomirjena v globini svojega srca, Kraljici miru, se obračamo:

Moli z nami, zvesta žena, sveto naročje Besede. 
Nauči nas poslušati klic ubogih in matere Zemlje, 
naj bomo pozorni na pozive Duha v skrivnosti srca, 
v življenju bratov, v dogodkih zgodovine, 
v ječanju in veselju stvarstva.

Sveta Marija, mati živih, 
močna, žalostna, zvesta žena, 
devica, nevesta pod križem, 
kjer se izpopolnjuje ljubezen in od koder izvira življenje, 
bodi vodnica našega prizadevanja za služenje.

Nauči nas, da se zate ustavimo ob neskončnih križih, 
kjer je tvoj Sin še vedno križan, 
kjer je življenje najbolj ogroženo; 
da živimo in pričujemo krščansko ljubezen, 
vsakega človeka sprejemamo kot brata; 
da se odpovemo temačnemu egoizmu, 
da sledimo Kristusu, resnični luči človeka.

Devica miru, vrata varnega upanja, 
sprejmi molitev svojih otrok!