Papež spodbudil k boju proti oderuštvu, človeku povrniti moralno in duhovno dostojanstvo

Oderuštvo je velik greh

Papež Leon XIV. se je takoj na začetku govora zahvalil članom Nacionalnega sveta za boj proti oderuštvu, ki se že trideset let zoperstavlja temu »problemu, ki ima uničujoč vpliv na življenje mnogih posameznikov in družin«.

»Pojav oderuštva nas usmerja k temi pokvarjenosti človeškega srca. Gre za bolečo in starodavno temo, o kateri govori tudi Sveto pismo. Preroki so oderuštvo obsodili skupaj z izkoriščanjem in vsako obliko krivice do revnih. Prerok Izaija v Gospodovem imenu postavi to vprašanje: »Mar ni to post, kakršnega sem izbral: da odpneš krivične spone in razvežeš vezi jarma, da odpustiš zatirane na svobodo in zlomiš vsak jarem?« (Iz 58,6). Kako daleč od Boga je drža, ki tlači ljudi do te mere, da jih zasužnji. Gre za velik greh, včasih zelo hud, saj ni zgolj neko vprašanje računovodstva; oderuštvo lahko v družinah povzroči krizo, lahko izčrpa um in srce do te mere, da človek začne razmišljati o samomoru kot edinem izhodu.«

Posledice plačujejo najranljivejši

Po papeževih besedah se negativna dinamika oderuštva kaže na različnih ravneh: »Imamo oderuštvo, ki navidezno želi pomagati človeku v ekonomskih težavah, a se kaj kmalu pokaže, kaj je v resnici: skala, ki duši. Posledice plačajo predvsem ranljive osebe, na primer žrtve iger na srečo. Oderuštvo pa prizadene tudi tiste, ki se spoprijemajo s težkimi trenutki, kot so na primer izredna zdravstvena oskrba in nepredvideni izdatki, ki presegajo njihove lastne zmožnosti posameznika in zmožnosti družine. Kar se sprva zdi kot pomoč, v resnici čez čas postane mučenje.«

Povrniti moralno in duhovno dostojanstvo človeka

Do tega prihaja tudi na ravni držav po svetu. Kot je dejal papež, »lahko oderuški finančni sistemi spravijo na kolena celotno prebivalstvo«. Prav tako ne moremo prezreti tistih »trgovcev, ki z oderuštvom in prekupčevanjem povzročajo lakoto in smrt svojih človeških bratov« (KKC, 2269). »Njihove odgovornosti so resne in podpirajo krivične strukture greha.«

Leon XIV. je pri tem navedel apostolsko spodbudo Dilexi te: »Vprašanje, ki se vrača, je vedno isto: Ali manj nadarjeni niso človeške osebe? Ali slabotni nimajo istega dostojanstva kot mi? Ali so tisti, ki so rojeni z manj možnosti, manj vredni kot ljudje in se morajo omejiti le na preživetje? Od odgovora, ki ga bomo dali na ta vprašanja, je odvisna vrednost naših družb in od tega je odvisna tudi naša prihodnost. Ali bomo ponovno osvojili svoje moralno in duhovno dostojanstvo ali pa bomo padli v umazano jamo« (Dilexi te, 95).

Srečanje s Kristusom spremeni Zahejevo srce

In zato je zelo pomembno prizadevanje za odvračanje od oderuštva in njegov konec, je izpostavil papež in dodal, da je delo Nacionalnega sveta za boj proti oderuštvu še posebej usklajeno z duhom in prakso jubileja ter ga lahko upravičeno prištejemo med znamenja upanja, ki zaznamujejo to sveto leto.

Njihova služba ima evangeljske korenine, je zatrdil sveti oče in zbrane člane sveta povabil, naj razmišljajo o Jezusovi drži do Zaheja, ki je bil višji cestninar v Jerihi (Lk 19,1-10). »Bil je navajen na goljufanje, zlorabe in objestnost. Za nekoga kot on je bilo normalno okoriščati se s svojim položajem za izkoriščanje ljudi in služiti na račun najšibkejših. A Jezus išče prav njega, Zaheja: pokliče ga in mu pravi, da se hoče ustaviti v njegovi hiši. In potem se zgodi nekaj nepredstavljivega: Jezusova zastonjskost tega moža popolnoma preseneti in ga postavi ob zid. Zahej vstopi vase in spozna, da je naredil napako, ter se odloči povrniti z obrestmi: “Gospod, glej, polovico svojega premoženja dam ubogim, in če sem koga v čem prevaral, mu povrnem četverno” (Lk 19,8). Nihče ni od njega toliko zahteval, niti Mojzesova postava. A to, da je srečal Kristusa, je preoblikovalo njegovo srce in se je torej vse spremenilo. Samo zastonjskost je tako učinkovita, da nam razkrije smisel naše človeškosti. Ko prevlada iskanje zaslužka, drugi niso več osebe, nimajo več obraza, so le predmeti za izkoriščanje. In tako človek izgubi tudi samega sebe in svojo dušo. Spreobrnjenje nekoga, ki nosi madež oderuštva, je prav tako pomembno kot bližina tistemu, ki zaradi oderuštva trpi.«

Papež Leon XIV. je ob koncu govora spodbudil k nadaljevanju poslanstva, ki je še toliko bolj pomembno, ker izraža skupno prizadevanje, podprto s strani pastirjev Cerkve, pri čemer je vse izročil priprošnji svetega apostola Mateja.