Sveti oče: Globalizaciji nemoči se zoperstaviti s kulturo sprave
Mednarodne konference, ki je potekala od 1. do 3. oktobra 2025 v Rimu, so se udeležili predstavniki visokošolskih ustanov in univerz, nevladnih organizacij in drugi strokovnjaki s področja migracije in preseljevanja. Cilj tega srečanja na visoki ravni – odvijal se je na papeškem inštitutu Augustinianum – je bil priprava vrste akcijskih načrtov, osredotočenih na izobraževanje, raziskave, podporo in pomoč migrantom in beguncem, da bi okrepili usklajene, sočutne in trajnostne akademske odzive.
Štirje stebri istega poslanstva
»Čas, ki ga preživljate skupaj,« je dejal sveti oče, »predstavlja začetek triletnega projekta, katerega cilj je ustvariti akcijske načrte, osredotočene na štiri temeljne stebre: poučevanje, raziskovanje, služenje in podpora. Na ta način sprejemate povabilo papeža Frančiška, namenjenega akademskim skupnostim, naj pomagajo odgovoriti na potrebe naših razseljenih bratov in sester, pri tem pa se osredotočite na področja, za katera ste kompetentni (prim. Govor udeležencem srečanja o beguncih, 29. september 2022).«
Po papeževih besedah so ti glavni stebri del istega poslanstva: »Najbolj verodostojne glasove raznolikih disciplin združiti z namenom, da bi odgovorili na nujne aktualne izzive, ki jih predstavlja naraščajoče število ljudi – po trenutnih ocenah jih je več kot sto milijonov –, ki so prizadeti zaradi migracij in preseljevanja.« Zbranim pri avdienci je zagotovil molitev, da bi njihova prizadevanja v tej smeri prinesla nove ideje in pristope, pri čemer naj v središče vsake rešitve vedno postavijo dostojanstvo vsake osebe.
Od brezbrižnosti k nemoči
Papež Leon XIV. je predlagal dve temi, ki ju lahko vključijo v svoje akcijske načrte: sprava in upanje.
»Ena od ovir, ki se pogosto pojavljajo, ko se soočamo s težavami takšnih razsežnosti, je drža brezbrižnosti s strani tako institucij kot posameznikov,« je dejal in spomnil, da je papež Frančišek govoril o »globalizaciji brezbrižnosti«, ko se navadimo na trpljenje drugih in ga več ne poskušamo lajšati. »To lahko privede do tistega, kar sem že prej opredelil kot “globalizacija nemoči”, ko tvegamo, da bomo postali nepremični, tihi in morda žalostni, misleč pri tem, da pred trpljenjem nedolžnih ni mogoče storiti ničesar« (Video sporočilo, 12. september 2025).
Kultura srečanja in kultura sprave
»Tako kot je papež Frančišek govoril o kulturi srečevanja kot protistrupu za globalizacijo brezbrižnosti, se moramo tudi mi spopasti z globalizacijo nemoči tako, da spodbujamo kulturo sprave. Pri tem posebnem načinu srečevanja drugih “se moramo srečati zato, da celimo svoje rane in si odpustimo zlo, ki smo ga povzročili, in tudi tisto, ki ga nismo povzročili, nosimo pa njegove posledice” (Video sporočilo, 12. september 2025). Za to so potrebni potrpežljivost, pripravljenost poslušati, sposobnost poistovetiti se z bolečino drugih in spoznati, da imamo iste sanje in isto upanje.«
Konkretni načini vlaganja v politiko sprave
Papež je zato spodbudil, naj predlagajo »konkretne načine za pospeševanje dejanj in politik sprave, še posebej v deželah, kjer so rane globoke zaradi dolgotrajnih konfliktov. To ni preprosta naloga, a če hočemo, da bo delo za trajno spremembo uspešno, morajo biti vključeni načini, ki se dotaknejo src in misli.«
Migranti in begunci kot priče upanja
Pri pripravi akcijskih načrtov je po papeževih besedah prav tako pomembno, da so migranti in begunci s svojo vzdržljivostjo in zaupanjem v Boga pomembne priče upanja (prim. Poslanica za 111. svetovni dan migrantov in beguncev). »Pogosto ohranijo svojo moč, medtem ko iščejo boljšo prihodnost, kljub oviram, na katere naletijo. Ko se pripravljamo na obhajanje jubileja migrantov in misijonov v tem jubilejnem svetem letu, vas spodbujam, da daste vidnost tem zgledom upanja v skupnostih, ki jim služite. Tako bodo postali navdih za druge in pomagali razvijati načine za soočanje z izzivi, s katerimi so se v svojem življenju soočili tudi oni sami.«
Sveti oče je ob koncu govora še zaželel, da bi konferenca bila rodovitna. Zagotovil je molitev, da bi njene udeležence razsvetlil Sveti Duh in bi si lahko še naprej prizadevali za »iskanje vključujočih rešitev za pospeševanje kulture srečanja, sprave in bratske solidarnosti v korist vseh«.
