Papež v Ostiji na krovu ladje miru mladih: Vi ste upanje v razdeljenem svetu

Leon XIV.

Pozdrav v italijanščini

Najlepša hvala, Vaša Eminenca, za te besede. Začenjam v italijanščini, da bi pozdravil tudi vse tiste, ki živijo v Ostiji, na tem območju, saj je to resnično pomembno pristanišče v zgodovini sveta, v zgodovini Cerkve, v zgodovini svetega Avguština in svete Monike. Kot avguštinec sem že večkrat prišel na to območje, saj je bila Ostija vedno zelo pomembno pristanišče in je danes še posebej pomembno zaradi vas. In hvala, ker ste tukaj. Lep pozdrav vsem v tem čudovitem popoldnevu.

Pozdrav v angleščini

Zdaj bom prešel na angleščino. Zelo sem vesel, da sem lahko danes popoldne prišel sem in bil del tega kratkega trenutka in te zelo dolge poti, ki ste jo napravili vi in ​​toliko drugih mladih v preteklih dneh.

Današnji svet, več kot le besede, potrebuje znamenja. Izraze pričevanja, ki dajejo upanje. To daje že samo ime te ladje, pa tudi prisotnost vseh vas tukaj danes. Vi ste resnično znamenje upanja za Sredozemlje in za svet. Svoje besede bi osredotočil morda na tri ideje, ki ste jih zagotovo izkusili med svojo izkušnjo, časom skupnega življenja, skupnega dela, skupnega potovanja na tej ladji po Sredozemlju.

Prva beseda je dialog. Kako pomembno se je naučiti pogovarjati se drug z drugim, sesti, se učiti, poslušati, izražati svoje ideje in vrednote ter spoštovati drug drugega, da bodo drugi ljudje čutili, da so resnično poslušani. Torej je izkušnja dialoga, ki jo spodbujate po vseh različnih državah Sredozemlja, resnično znak upanja za svet in znak upanja za vse nas – za vas same, ko se učite doživljati sebe, živeti sebe v pomembnem vidiku človeškega življenja –, ki pa nam vsem pomaga, da se naučimo spoštovati drug drugega. In to je resnično znak upanja.

Rekel bi, da bi lahko iz dialoga govorili prav o tej besedi graditve mostov; ne nujno mostu čez Sredozemlje, ampak o mostu med vsemi nami, nami ljudmi iz mnogih različnih narodov. Namerno sem vsakega, ko sem hodil naokoli in pozdravljal, vprašal: »Od kod ste?« In samo zato, da bi vedel, kako čudovita izkušnja je spoznati ljudi, ko dobesedno potujete po Sredozemlju iz različnih držav, različnih kultur, različnih jezikov, in vendar ste našli način, kako to storiti, in to na zelo človeški način. Prepričan sem, da toliko ljudi živi na tako majhni ladji ... Še nisem se spustil spodaj ... Naučiti se morate živeti drug z drugim, kako se spoštovati in kako reševati težave. In tudi to je velika izkušnja za vse vas mlade, a nekaj, česar se lahko naučimo vsi.

In seveda, tretja beseda, ki je tako pomembna – in nekateri ste mi povedali, da ste iz Palestine – učiti se biti graditelji miru, učiti se biti promotorji miru v svetu, ki se vse bolj nagiba k nasilju, sovraštvu, ločitvi, distanci in polarizaciji, in povedati, da lahko pridemo skupaj, čeprav smo iz različnih držav, imamo različne jezike, različne kulture, različne religije, pa vendar smo vsi ljudje. Vsi smo sinovi in ​​hčere enega Boga. Vsi živimo skupaj na tem svetu in vsi imamo skupno odgovornost, da skupaj skrbimo za stvarstvo in skrbimo drug za drugega ter spodbujamo mir po vsem svetu. Zato vam vsem čestitam in sem zelo vesel, da sem danes popoldne tukaj, samo zaradi tega, da podelim teh nekaj trenutkov z vami in se vam zahvalim, ker ste del tega znamenja svetu, ki nam vsem resnično daje upanje.

Naj vaša generacija in še veliko drugih mladih, kot ste vi, še naprej spodbuja tovrstne pobude, ki bodo resnično spodbujale mir po vsem svetu.

Bog vas vse blagoslovi in ​​najlepša hvala. Hvala. Hvala. Hvala vam. Najlepša hvala.