Newman razglašen za cerkvenega učitelja. Papež: Vzgoja naj vsem pomaga postati svetniki

Z evharističnim obhajanjem na Trgu svetega Petra se je sklenil tudi jubilej, posvečen svetu vzgoje in izobraževanja. Papež je zato spregovoril o pomembni vlogi vzgojno-izobraževalnih ustanov v današnji kulturi, se z jasnimi spodbudami obrnil na vse, ki delajo na tem področju, pri tem pa se je nenehno skliceval na svetega Janeza Henrika Newmana, novega učitelja vesoljne Cerkve.

Žarite v svetu kakor zvezde!

»Newmanova izjemna kulturna in duhovna veličina bo služila kot navdih novim generacijam, katerih srca hrepenijo po neskončnem in ki so se pripravljena z raziskovanjem in znanjem podati na pot, ki gre – kot pravi starodavni rek – per aspera ad astra, torej prek težav do zvezd,« je dejal papež na začetku homilije.

»Življenje svetnikov nam dejansko pričuje, da je mogoče strastno živeti sredi kompleksne sedanjosti, ne da bi zanemarili apostolsko naročilo: “Žarite na svetu kakor zvezde” (Flp 2,15),« je dejal papež in vsem vzgojiteljem in učiteljem ter vzgojno-izobraževalnim ustanovam ponovil: »Žarite danes v svetu kakor zvezde, zahvaljujoč pristnosti svojega prizadevanja za skupno iskanje resnice, za njeno dosledno in velikodušno širjenje prek služenja mladim, zlasti revnim, in za vsakdanjo izkušnjo, da je krščanska ljubezen preroška in dela čudeže.«

  (@Vatican Media)

Nova interpretacija realnosti

Jubilej je romanje upanja in na ogromnem področju vzgoje je upanje kot seme nepogrešljivo, je nadaljeval sveti oče ter šole in univerze primerjal z »laboratoriji preroštva, kjer se upanje živi, se o njem nenehno pripoveduje in se ga vedno znova predlaga«. In to je tudi smisel evangelija o blagrih, ki se ga je bralo med mašo.

»Blagri vsebujejo novo interpretacijo realnosti. So pot in sporočilo Jezusa vzgojitelja. Na prvi pogled se zdi nemogoče kot blažene imenovati revne, tiste, ki so žejni in lačni pravičnosti, preganjane ali delavce za mir. A to, kar se zdi v slovnici sveta nepredstavljivo, se v bližini Božjega kraljestva napolni s smislom in lučjo. V svetnikih vidimo, kako se to kraljestvo približuje in med nami postane resnično. Sveti Matej upravičeno predstavi blagre kot nauk, Jezusa prikaže kot Učitelja, ki posreduje novi pogled na stvari in čigar perspektiva sovpada z njegovo lastno potjo. Vendar pa blagri niso le še en nauk več: so nauk par excellence. Prav tako Gospod Jezus ni eden med mnogimi učitelji, ampak je Učitelj par excellence. Še več, je Vzgojitelj par excellence. Mi, njegovi učenci, smo v njegovi šoli, in učimo se v njegovem življenju, torej v poti, ki jo je On prehodil, odkriti obzorje smisla, ki lahko osvetli vse oblike znanja. Da bi naše šole in univerze vedno bile kraji poslušanja in prakticiranja evangelija!«

»Vodi me, dobrotna Luč, skozi temo, ki me obdaja«

Po papeževih besedah se nam lahko zdi, da sedanji izzivi presegajo naše možnosti, vendar temu ni tako. »Ne dovolimo, da nas premaga pesimizem!« je poudaril in spomnil na besede papeža Frančiška, ki je dejal, da si moramo skupaj prizadevati za osvoboditev človeštva iz teme nihilizma, ki ga obdaja in ki je morda najnevarnejša bolezen današnje kulture, ker grozi, da bo “izbrisala” upanje (prim. govor Dikasteriju za kulturo in vzgojo, 21. november 2024). Omemba teme, ki nas obdaja, nas spomni na eno najbolj znanih besedil svetega Janeza Henrika, hvalnico Lead, kindly light (Vodi me, dobrotna luč). V tej čudoviti molitvi se zavemo, da smo daleč od doma, da nam noge omahujejo in da nam ne uspeva jasno razločiti obzorja. A nič od tega nas ne ovira, kajti našli smo Vodnika: »Vodi me, dobrotna Luč, skozi temo, ki me obdaja, Ti me popelji naprej!«

  (@Vatican Media)

Šole naj so prag civilizacije dialoga in miru

»Naloga vzgoje je ponuditi to Dobrotno Luč  tistim, ki bi sicer lahko ostali ujetniki še bolj zahrbtnih senc pesimizma in strahu,« je nadaljeval sveti oče in poudaril: »Razorožimo lažne razloge za obupanost in nemoč ter širimo v sodobnem svetu velike razloge upanja. Premišljujmo in pokažimo na ozvezdja, ki v tej sedanjosti, zatemnjeni s toliko krivicami in negotovostmi, posredujejo luč in smer. Zato vas spodbujam, da šole, univerze in vsako izobraževalno ustanovo, tudi neformalne in ulične, spremenite v prag civilizacije dialoga in miru. Skozi svoja življenja naj se kaže tista “velika množica”, o kateri nam v današnjem bogoslužju govori knjiga Razodetje, “ki je nihče ne bi mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov” in ki je “stala pred Jagnjetom” (Raz 7,9).«

Evangeljska kakovost naše vzgoje

V knjigi Razodetje nekdo izmed starešin vpraša: »Tile, […] kdo so in od kod so prišli?« (Raz 7,13). Papež je dodal, da tudi na vzgojnem področju krščanski pogled počiva na »tistih, ki so prišli iz velike stiske« (Raz 7,14) in »v njih prepozna obraze mnogih bratov in sester vseh jezikov in kultur, ki so skozi ozka Jezusova vrata vstopili v polnost življenja«.

»In zato se moramo še enkrat vprašati: Ali manj nadarjeni niso človeške osebe? Ali slabotni nimajo istega dostojanstva kot mi? Ali so tisti, ki so rojeni z manj možnosti, manj vredni kot ljudje in se morajo omejiti le na preživetje? Od odgovora, ki ga bomo dali na ta vprašanja, je odvisna vrednost naših družb in od tega je odvisna tudi naša prihodnost (prim. Apostolska spodbuda Dilexi te, 95). Dodajmo: od tega odgovora je odvisna tudi evangeljska kakovost naše vzgoje.«

  (@Vatican Media)

Newmanov prispevek k teoriji in praksi vzgoje

Med trajno zapuščino svetega Janeza Henrika spadajo v tem smislu tudi nekateri zelo pomembni prispevki k teoriji in praksi vzgoje. »Bog – je zapisal – me je ustvaril, da zanj opravim neko določeno službo. Zaupal mi je delo, ki ga ni zaupal nikomur drugemu. Imam svoje poslanstvo. Morda ga ne bom prepoznal v tem življenju, a razodeto mi bo v naslednjem« (Meditations and Devotions, III, I, 2). V teh besedah​​​​najdemo čudovito izraženo skrivnost dostojanstva vsakega človeka in tudi skrivnost raznolikosti darov, ki jih deli Bog.«

Bog me je poklical, imam poslanstvo

»Življenje se ne osvetli, ker smo bogati, lepi ali močni. Osvetljeno postane, ko v sebi odkrijemo to resnico: Bog me je poklical, imam poklic, imam poslanstvo, moje življenje služi nečemu večjemu od mene samega! Vsak človek ima svojo vlogo. Prispevek, ki ga lahko ponudi vsaka oseba, je edinstvene vrednosti, naloga vzgojno-izobraževalnih skupnosti pa je, da ta prispevek spodbujajo in krepijo. Ne pozabimo: v središču vzgojno-izobraževalnih programov ne smejo biti abstraktni posamezniki, ampak osebe iz mesa in krvi, zlasti tisti, ki se glede na parametre ekonomije, ki izključuje in ubija, zdijo premalo uspešni. Poklicani smo oblikovati osebe, ki bodo sijale kot zvezde v svojem polnem dostojanstvu.«

Da bi vsi postali svetniki

Sveti oče je poudaril, da zato lahko rečemo, da s krščanskega vidika vzgoja »vsem pomaga postati sveti« in »nič manj kot to«, pri čemer je navedel Benedikta XVI., ki je septembra 2010 med potovanjem v Veliko Britanijo – med katerim je Janeza Henrika Newmana razglasil za blaženega – mlade povabil, naj postanejo svetniki, z naslednjimi besedami: »To, kar Bog želi za vsakega od vas bolj kot karkoli drugega, je, da postanete svetniki. Ljubi vas veliko bolj, kot si lahko predstavljate, in za vas želi najboljše.«

»To je univerzalni klic k svetosti, ki ga je drugi vatikanski koncil naredil za bistveni del svojega sporočila (prim. Lumen gentium, poglavje V). Svetost je vsem brez izjeme ponujena kot osebna in skupnostna pot, ki jo začrtajo blagri,« je zatrdil Leon XIV. in homilijo sklenil z besedami: »Molim, da bi katoliška vzgoja vsem pomagala odkriti lastni klic k svetosti. Sveti Avguštin, ki ga je sveti Janez Henrik Newman zelo cenil, je enkrat rekel, da smo sošolci, ki imajo enega Učitelja, čigar šola je na zemlji in čigar katedra je v nebesih (prim. Sermon 292,1).«

  (@Vatican Media)