Papež o aktualnih dogodkih, potovanjih ter o času, ki ga preživi v Castel Gandolfu

Sveti oče je tudi v torek, 18. novembra 2025, ob odhodu iz Vile Barberini v Castel Gandolfu, kamor se ponavadi odpravi ob ponedeljkih zvečer, odgovarjal na vprašanja novinarjev. Spregovoril je o situaciji migrantov v ZDA in terorizmu v Nigeriji, vojni v Ukrajini, apostolskih potovanjih v prihodnjem letu ter o času, ki ga preživi v Castel Gandolfu.

Vatican News

Prihodnja apostolska potovanja

Prvo vprašanje, ki ga je papežu zastavil špansko govoreči novinar, je bilo povezano s prihodnjimi apostolskimi potovanji. Zanimalo ga je, kdaj namerava iti v Peru oz. v Latinsko Ameriko. »Dobro vprašanje. V jubilejnem letu nadaljujemo z vsakodnevnimi dejavnostmi, naslednje leto pa bomo postopoma načrtovali za naprej,« je dejal sveti oče in potrdil, da bi nedvomno rad obiskal Latinsko Ameriko. Kot možne destinacije prihodnjih potovanj je navedel Fatimo, Mehiko, Urugvaj, Argentino in seveda Peru. Dodal je, da je vedno rad potoval, zdaj je to malo malo bolj kompleksno, ker je potrebno uskladiti vse obveznosti.

Mir v Ukrajini

V nadaljevanju je beseda tekla o situaciji v Ukrajini, kjer še vedno potekajo številni ruski napadi. Na vprašanje glede predaje zasedenih ozemelj Rusiji z namenom, da bi se končala vojna, je papež odgovoril: »Glede tega se morajo odločiti oni. Ukrajinska ustava je zelo jasna. Problem je v tem, da če ni premirja, ne morejo priti do točke, kjer bi bil možen dialog in bi videli, kako rešiti ta problem. Na žalost vsak dan ljudje umirajo. Mislim, da je treba vztrajati pri miru: začeti s premirjem in nato vzpostaviti dialog.«

 Papežev pozdrav z balkona
Papežev pozdrav z balkona

Ukrepi proti migrantom v ZDA

Sveti oče je prav tako podal svoje mnenje glede izjave Ameriške škofovske konference o migrantih in prosilcih za azil, ki je bila objavljena 13. novembra v Baltimoru, kjer je potekalo plenarno zasedanje Škofovske konference ZDA. Ameriški škofje so prvič po več letih objavili pastoralno pismo, v katerem nasprotujejo množičnim izgonom, izražajo zaskrbljenost nad razmerami v državi ter ponovno poudarijo, da nacionalna varnost in zaščita človeškega dostojanstva nista nezdružljivi. »Mislim, da je izjava zelo pomembna. Rad bi povabil zlasti vse katoličane, pa tudi ljudi dobre volje, naj pozorno prisluhnejo temu, kar pravijo. Mislim, da moramo iskati načine, da se ljudi obravnava človeško, spoštovati njihovo dostojanstvo. Če je kdo v Združenih državah nezakonito, so načini, kako se to rešuje. Obstajajo sodišča, obstaja sodni sistem. Menim, da je v sistemu veliko problemov. Nihče ni rekel, da bi morale imeti Združene države meje odprte. Mislim, da ima vsaka država pravico določiti, kako in kdaj lahko kdo vstopi v državo. Vendar pa kadar ljudje dobro živijo v državi, mnogi izmed njih že 10, 15, 20 let in se jih nato obravnava na način, ki je, milo rečeno, izredno nespoštljiv, prisotno je bilo tudi nasilje … Škofje so bili zelo jasni v tem, kar so povedali. Vse Američane bi rad povabil, naj jih poslušajo.«

Preganjanja v Nigeriji

Ena izmed novinark je papeža Leona XIV. vprašala, če so kristjani v Nigeriji varni. Tamkajšnja vlada je namreč zatrdila, da niso ogroženi, medtem ko nekateri drugi govorijo o pokolih in preganjanjih. »Mislim, da v Nigeriji na določenih območjih vsekakor obstaja nevarnost za kristjane, za vse ljudi: v pokolih so bili umorjeni tako kristjani kot muslimani. Gre za vprašanje terorizma; povezano je z ekonomijo in nadzorom nad zemljišči, ki jih imajo v lasti. Na žalost je umrlo veliko kristjanov in mislim, da je potrebno poiskati način, na katerega bi vlada in vsa ljudstva spodbujala pristno versko svobodo, spoštovanje vseh ljudi.«

Kaj papež dela v Castel Gandolfu?

Sveti oče je poleg odmevov na aktualne dogodke potešil tudi radovednost novinarjev in javnega mnenja glede časa, ki ga preživi v Castel Gandolfu. Povedal je, da ga posveti branju, delu, telefonskim klicem in odgovarjanju na nekatere pomembnejše zadeve, pa tudi športu: igranju tenisa in plavanju. Na vprašanje, zakaj potrebuje ta tedenski »odmik«, je odgovoril: »Mislim, da bi moral vsak človek v skrbi zase poskrbeti za dejavnosti za telo in duha, oboje skupaj. Meni to zelo ustreza: gre za odmor v tednu, ki zelo pomaga«.

Primer španskega škofa, osumljenega spolnih zlorab

Zadnje vprašanje pa se je nanašalo na primer španskega škofa Rafaela Zornoza, ki je osumljen spolnih zlorab v 90. letih prejšnjega stoletja. »Vsak primer ima vrsto jasno določenih protokolov. Škof Zornoza je moral odgovoriti na obtožbe in vztraja, da je nedolžen. Preiskava poteka in glede na njene rezultate bodo sledile posledice«. Glede sporočila žrtvam pa je papež izrazil upanje, da bodo našle varno mesto, kjer bodo lahko spregovorile in predstavile svoje primere. Hkrati je prav tako poudaril, da je pomembno spoštovati postopke, ki pa zahtevajo čas.

sreda, 19. november 2025, 11:40