Sveti oče: UI v medicini mora služiti človekovemu dostojanstvu
Mednarodni kongres z naslovom »UI in medicina: izziv človeškega dostojanstva« poteka v Rimu, od 10. do 12. novembra 2025. Organizira ga Papeška akademija za življenje.
Sveti oče izpostavi pomembnost izbrane teme: »Digitalna revolucija ima osrednjo vlogo pri oblikovanju tega, kar je papež Frančišek imenoval ”epohalna sprememba”. Dejansko smo priče obdobju novega tehnološkega napredka, ki je v nekaterih pogledih primerljiv z industrijsko revolucijo, vendar je bolj prodoren. Močno vpliva na način našega razmišljanja, spreminja naše razumevanje situacij in način, kako dojemamo sebe in druge. Trenutno komuniciramo s stroji, kot da bi bili naši sogovorniki, in tako postanemo skoraj njihov podaljšek. V tem smislu ne tvegamo le, da izgubimo izpred oči obraze ljudi, ki so okoli nas, ampak prav tako pozabimo, kako prepoznati in negovati vse, kar je zares človeško.«
Tehnološki razvoj mora služiti človeku
Papež nadaljuje, da ni nobenega dvoma, da je tehnološki razvoj prinesel in še naprej prinaša pomembne koristi za človeštvo, zlasti na področju medicine in zdravstva. »Da bi zagotovili resničen napredek, je nujno, da človeško dostojanstvo in skupno dobro ostaneta bistveni prednostni nalogi za vse, tako posameznike kot javne ustanove. Zlahka je prepoznati uničujoč potencial tehnologije in celo medicinskih raziskav, ko služijo protičloveškim ideologijam. V tem smislu so zgodovinski dogodki kot opozorilo: orodja, ki jih imamo danes na voljo, so še močnejša in lahko imajo še bolj uničujoče posledice na življenja posameznikov in ljudstev. Če pa jih izkoristimo in postavimo v resnično službo človeške osebe, so lahko ti učinki tudi preobrazbeni in koristni.«
Večja je krhkost življenja, večja je odgovornost
S tega vidika je po papeževih besedah zelo pomembno posvetiti se raziskovanju potenciala umetne inteligence v medicini.
»Krhkost človeškega stanja se pogosto kaže na področju medicine, vendar pa ne smemo nikoli pozabiti na “ontološko dostojanstvo, ki pripada osebi kot taki zato, ker obstaja in ker je hotena, ustvarjena in ljubljena od Boga (Dikasterij za nauk vere, Declaration Dignitas Infinita, 2024, 7). Prav zato so “zdravstveni delavci poklicani in odgovorni, da so varuhi in služabniki človeškega življenja”, zlasti v njegovih najslabotnejših obdobjih (Dikasterij za nauk vere in Dikasterij za kulturo in vzgojo, Antiqua et Nova, 2025, 71). Enako lahko rečemo tudi za tiste, ki so odgovorni za uporabo UI na tem področju. Večja kot je krhkost človeškega življenja, večja plemenitost ze zahteva od tistih, ki jim je to življenje zaupano v oskrbo.«
Nenadomestljiva narava človeških odnosov
Cilj zagotavljanja oskrbe posameznikom v tem kontekstu poudarja nenadomestljivo naravo človeških odnosov.
»Medicinska profesionalnost dejansko ne zahteva le potrebno specifično strokovno znanje, ampak tudi sposobnost komunikacije in bližine z drugimi,« izpostavi Leon XIV. »Nikoli ne more biti omejena zgolj na reševanje problema. Podobno tudi tehnološke naprave ne smejo nikoli ovirati osebnega odnosa med pacienti in zdravstvenimi delavci. Če naj umetna inteligenca služi človekovemu dostojanstvu in učinkovitemu zagotavljanju zdravstvene oskrbe, moramo zagotoviti, da bo zares izboljšala tako medosebne odnose kot tudi oskrbo.«
Vlagati v sodelovanje med zdravstvom in politiko
Glede na to, da so na področju medicine in tehnologije pogosto v igri veliki ekonomski interesi in s tem boj za kontrolo, je bistvenega pomena »spodbujati širše sodelovanje med zaposlenimi v zdravstvu in politiki, ki bo segalo onkraj nacionalnih meja«. Kot je dodal papež, je zato pomembno, da govorniki na kongresu prihajajo iz različnih držav in okolij.
