Papež Leon XIV.: Čudovit je »da« Gospodove Matere, vendar je takšen lahko tudi naš »da«
Leon XIV.
Izražamo svoje veselje, ker je nebeški Oče hotel, da je »popolnoma prosta madeža izvirnega greha« (prim. bl. Pij IX., Apostolska konstitucija Ineffabilis Deus, 8. decembra 1854), polna nedolžnosti in svetosti, da bi ji mogel za naše zveličanje zaupati »svojega edinorojenega Sina […] ljubljenega, kakor je ljubljen sam« (prav tam).
Gospod je Mariji podelil izredno milost popolnoma čistega srca zaradi še večjega čudeža: prihoda odrešenika Kristusa kot človeka na svet (prim. Lk 1,31-33). Devica je to z začudenjem, ki je značilen za ponižne, izvedela iz angelovega pozdrava: »Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj (v. 28) in je z vero odgovorila svoj »da«: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi« (v. 38).
Ko sveti Avguštin razlaga te besede, pravi, da »je Marija verovala in v njej se je uresničilo, kar je verovala« (Sermo 215, 4). Dar polnosti milosti je v dekletu iz Nazareta lahko obrodil sad, ker ga je ona v svoji svobodi sprejela, ko je privolila v Božji načrt. Gospod vedno deluje tako: daje nam velike darove, vendar nas pušča svobodne, da jih sprejmemo ali ne. Zato Avguštin dodaja: »Verujmo tudi mi, da bo to, kar se je uresničilo [v njej] moglo koristiti tudi nam« (prav tam). Tako nas ta praznik, ki nas razveseljuje zaradi brezmadežne lepote Božje Matere, tudi vabi, naj verujemo kot je verovala ona in damo svojo velikodušno privolitev poslanstvu, h kateremu nas kliče Gospod.
Čudež, ki se je za Marijo zgodil ob njenem spočetju, se je za nas obnovil pri krstu: oprani izvirnega greha smo postali Božji otroci, njegovo bivališče in tempelj njegovega Duha. In kakor je Marija po posebni milosti lahko sprejela vase Jezusa in ga podarila ljudem, tako »krst omogoči Kristusu, da živi v nas in nam, da živimo združeni z Njim, da bi vsak glede na svoj položaj sodelovali v Cerkvi pri preobrazbi sveta« (Frančišek, Kateheza, 11. aprila 2018).
Predragi, dar brezmadežnega spočetja je velik, vendar je velik tudi dar krsta, ki smo ga prejeli! Čudovit je »da« Gospodove Matere, vendar je takšen lahko tudi naš »da«, ki ga vsak dan zvesto obnovimo s hvaležnostjo, ponižnostjo in vztrajnostjo, v molitvi in v konkretnih delih ljubezni, od najbolj izrednih dejanj pa do najbolj običajnih in vsakdanjih obveznosti in služenja, tako da bi Jezusa povsod poznali, sprejeli in ljubili in bi vse doseglo njegovo zveličanje.
Prosimo za to danes Očeta po priprošnji Brezmadežne, ko skupaj molimo z besedami, ki jim je ona sama prva verjela.
