Papež ob koncu obiska Libanona: Izberimo mir kot pot, ne le kot cilj!
»Nosim vas v svojem srcu«
»Odhod je pogosto težji kot prihod,« je dejal Leon XIV. ob koncu svojega prvega apostolskega potovanja, ki ga je 27. novembra začel v Turčiji in nadaljeval v Libanonu. »Preživeli smo čas skupaj, in v Libanonu je ta duh srečanja nalezljiv. Videl sem, da tukaj ljudje radi pridejo skupaj, kot da bi bili sami. Medtem ko je prihod v vašo državo pomenil nežen vstop v vašo kulturo, odhod iz te dežele pomeni, da vas nosim v svojem srcu. Tako se ne ločujemo, ampak se po tem srečanju skupaj pomikamo naprej. Upamo, da bomo v ta duh bratstva in predanosti miru vključili celoten Bližnji vzhod, vključno s tistimi, ki se trenutno štejejo za sovražnike.«
Papež je izrazil hvaležnost za dni, ki jih je preživel v Libanonu, ter zadovoljstvo, da je lahko izpolnil željo papeža Frančiška, ki bi želel biti tukaj. »V resnici je on z nami, hodi z nami skupaj z drugimi pričevalci evangelija, ki nas čakajo v večnem objemu Boga. Smo dediči tega, kar so oni verovali, dediči vere, upanja in ljubezni, ki so jih navdihovali.«
Zgodovina kot opora na poti v prihodnost
Sveti oče je na kratko povzel nekatere dogodke obiska in spregovoril o svojih vtisih: »Videl sem globoko čaščenje, ki ga vaš narod goji do Blažene Device Marije, ki jo ljubijo tako kristjani kot muslimani. Molil sem na grobu svetega Šarbela in občutil globoke duhovne korenine te države. Vaša zgodovina je dragocen vir, ki vas lahko podpira na težki poti v prihodnost! Globoko me je ganil moj kratek obisk pristanišča v Bejrutu, kjer je eksplozija opustošila območje, da ne omenjam številnih življenj. Molil sem za vse žrtve in nosim s seboj bolečino ter žejo po resnici in pravici tolikih družin ter celotne države.«
Močni kot cedre, rodovitni kot oljke
Papež je dejal, da je v teh nekaj dneh v Libanonu srečal številne ljudi in mnogim stisnil roko ter iz teh srečanj prejel upanje. »Močni ste kot cedre, ki rastejo na vaših čudovitih gorah, in rodovitni kot oljke, ki rastejo na ravnicah, na jugu in ob morju,« je dejal in pozdravil vse pokrajine Libanona, ki jih ni mogel obiskati: »Tripoli in sever države, Beka in jug države, Tir, Sidon, svetopisemska mesta, vsa območja, zlasti na jugu, ki se trenutno nahajajo v konfliktnih in negotovih razmerah. Vse vas objemam in izražam svojo željo po miru, skupaj z iskrenim pozivom: naj se napadi in sovražnosti končajo. Moramo priznati, da oboroženi boj ne prinaša nobene koristi. Medtem ko so orožja smrtonosna, so pogajanja, posredovanje in dialog konstruktivni. Vsi izberimo mir kot pot in ne le kot cilj!«
Sklenil je z besedami svetega Janeza Pavla II. med njegovim obiskom Libanona: Libanon je več kot le država, je sporočilo! »Naučimo se delati skupaj in upati skupaj, da bo to zares postalo resničnost. Naj Bog blagoslovi libanonski narod, vse vas, Bližnji vzhod in vse človeštvo! Shukran, ila al-liqa’!« se je poslovil Leon XIV..
