Papež v psihiatrični bolnišnici v Bejrutu: Ste v srcu Boga, On vas nosi na dlani svojih rok
Gre za eno največjih bolnišnic na Bližnjem vzhodu, kjer se zdravi približno osemsto oseb z duševnimi motnjami. Prav ti so sprejeli svetega očeta na začetku zadnjega dne njegovega obiska Libanona in mu poklonili 77 ročno izdelanih rožnih vencev. Prisotne so bile seveda tudi sestre frančiškanke, zdravstveno osebje in številni prostovoljci, ki vsakodnevno skrbijo za osebe z različnimi vrstami duševnih motenj v strukturi, ki jo je leta 1919 ustanovil kapucinski pater blaženi Yaaqoub.
Papež Leon XIV. – kratki nagovor je imel v francoščini – je zbrane pozdravil v arabščini: »Dragi bratje in sestre, dober dan! Hvala za vaš topel sprejem!« Izrazil je veselje nad srečanjem, kajti – kot je dejal – »tukaj prebiva Jezus: tako v vas bolnikih kot v vas, ki zanje skrbite, sestre, zdravniki in vso zdravstveno osebje«. Zagotovil je, da jih vse nosi v svojem srcu in svojih molitvah.
Sveti oče je spomnil na ustanovitelja bolnišnice blaženega p. Jacquesa Yaaqouba, »neutrudnega apostola ljubezni, katerega življenjska svetost se je pokazala zlasti v ljubezni do najbolj ubogih in trpečih. Frančiškanske sestre od Križa, ki jih je ustanovil, nadaljujejo svoje delo in opravljajo dragoceno službo,« pri čemer se jim je papež zahvalil za njihovo poslanstvo, ki ga opravljajo z veseljem in predanostjo.
Veliko hvaležnost je izrazil tudi vsemu bolnišničnemu osebju: »Vaša strokovna in skrbna prisotnost ter skrb za bolnike sta otipljivo znamenje Kristusove sočutne ljubezni. Ste kot dobri Samarijan, ki se ustavi ob ranjenem človeku, zanj poskrbi, ga dvigne in ozdravi. Včasih lahko pride do utrujenosti in obupanosti, zlasti zaradi razmer, v katerih delate in ki niso vedno ugodne. Spodbujam vas, da ne izgubite veselja pri tem poslanstvu in vas kljub težavam vabim, da imate pred seboj vedno dobro, ki ga lahko uresničite. V Božjih očeh je to veliko delo!«
»Kar se živi na tem kraju je opozorilo za vse, za vašo deželo, pa tudi za vso človeštvo: ne moremo pozabiti najšibkejših, ne moremo si predstavljati družbe, ki drvi z veliko hitrostjo in se oklepa lažnih mitov o blagostanju, pri tem pa ignorira številne situacije revščine in krhkosti. Zlasti mi kristjani, ki smo Cerkev Gospoda Jezusa, smo poklicani, da skrbimo za uboge: to od nas zahteva sam evangelij; in – ne pozabimo – krik revnih, ki je navzoč tudi v Svetem pismu, nas poziva: “Na ranjenem obrazu revnih najdemo odtis trpljenja nedolžnih in s tem tudi samo Kristusovo trpljenje” (Esort. ap. Dilexi te, 9).«
Papež se je ob koncu obrnil še na same bolnike: »Vas, dragi bratje in sestre, ki vas je zaznamovala bolezen, bi rad spomnil, da ste v srcu Boga, našega Očeta. On vas nosi na dlani svojih rok, spremlja vas z ljubeznijo, daje vam svojo nežnost po rokah in nasmehih tistih, ki skrbijo za vaše življenje. Danes Gospod vsakemu od vas ponavlja: ljubim te, rad te imam, ti si moj otrok! Tega nikoli ne pozabite!«
Photogallery
