Papež župljanom Presvetega Srca Jezusovega: Prav tukaj bodite še naprej majhen plamenček luči in upanja

Leon XIV.

Predragi bratje in sestre, pred nekaj dnevi smo z obredom pepeljenja začeli našo postno pot. Post je močan bogoslužni čas, ki nam daje priložnost, da ponovno odkrijemo bogastvo svojega krsta, da bi živeli kot popolnoma prenovljene ustvarjenine po zaslugi Jezusovega učlovečenja, smrti in vstajenja.

Prvo berilo in evangelij, ki smo ju slišali, nam v medsebojnem dialogu pomagata odkriti dar krsta kot milosti, ki srečuje našo svobodo. Pripoved Prve Mojzesove knjige nas vrača k našemu stanju ustvarjenine, ki je ne preizkuša toliko prepoved, kot se pogosto verjame, kot možnost odnosa. Človek je svoboden, da prepozna in sprejme drugačnost Stvarnika, ki prepoznava in sprejema drugačnost ustvarjenin. Da bi preprečila to možnost, je kača zbudila domnevo, da lahko izniči vsako razliko med ustvarjeninami in Stvarnikom in je zapeljala moškega in žensko z utvaro, da bosta postala kakor Bog. Satan ju sili, naj si prilastita nekaj, kar – kot pravi – jima Bog hoče odreči, da bi ju za vedno ohranil v stanju podrejenosti. Ta freska iz Prve Mojzesove knjige je neprekosljiva mojstrovina, ki predstavlja dramo svobode.

Zdi se, da evangelij odgovarja na starodavno dilemo: ali lahko uresničim svoje življenje v polnosti, če Bogu rečem »da«? Ali pa se moram, če hočem biti svoboden in srečen, osvoboditi Njega?

Prizor Kristusovih skušnjav se v bistvu sooča s tem dramatičnim vprašanjem. Vodi nas k odkritju Jezusove resnične človeškosti, ki, kot uči koncilska konstitucija Gaudium et spes, razodeva človeka samemu sebi: »V resnici samo v skrivnosti učlovečene Besede res v jasni luči zasije skrivnost človeka« (GS 22). Vidimo namreč Božjega Sina, ki nam, upirajoč se vabam starodavnega Nasprotnika, kaže novega človeka, svobodnega človeka, razodetje svobode, ki se uresničuje, ko Bogu rečemo »da«.

To novo človeštvo se rojeva iz krstnega studenca. In tako smo – zlasti v tem postnem času – poklicani, da ponovno odkrijemo milost krsta kot izvir življenja, ki prebiva v nas in nas dinamično spremlja v najbolj popolnem spoštovanju naše svobode.

Predvsem je dinamičen zakrament sam, ker se to, kar nudi, ne izčrpa znotraj prostora in časa obreda, ampak je milost, ki stalno spremlja celotno življenje in podpira našo hojo za Kristusom. Vendar je krst dinamičen tudi zato, ker nas vedno znova usmerja na pot, saj je milost notranji glas, ki nas spodbuja, naj se priličimo Jezusu, osvobodimo svojo svobodo, da se bo mogla izpolniti v ljubezni do Boga in do bližnjega.

Tako razumemo odnosno naravo krsta, ki nas kliče, naj živimo prijateljstvo z Jezusom, in tako vstopimo v njegovo občestvo z Očetom. Ta odnos, poln milosti, nas usposablja, da živimo tudi pristno bližino z drugimi, svobodo, ki – za razliko od tega, kar hudič predlaga Jezusu – ni iskanje svoje moči, ampak ljubezen, ki se podarja in ki nas vse dela za brate in sestre. Sv. Pavel namreč trdi: »Ni ne Juda ne Grka, ni ne sužnja ne svobodnjaka, ni ne moškega ne ženske: kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu« (Gal 3,28).

Bratje in sestre, papež Leon XIII. je prosil sv. Janeza Boska, naj prav tukaj zgradi cerkev, v kateri se danes nahajamo. Zaslutil je središčnost tega kraja ob postaji Termini in na enkratnem križišču mesta, ki bo sčasoma postalo še pomembnejše.

Zaradi tega, predragi, ko se danes srečujem z vami, vidim v vas poseben izraz bližine, povezanosti znotraj izzivov tega območja. Tukaj je namreč zares veliko mladih študentov, vozačev, ki prihajajo in odhajajo zaradi dela, priseljencev, ki iščejo zaposlitev, mladih beguncev, ki so po zaslugi salezijanske pobude tukaj blizu našli možnost za srečevanje z italijanskimi sovrstniki in izvajajo integracijske projekte; in potem so tukaj naši bratje brezdomci, ki jih sprejemajo v prostorih Karitasa na via Marsala. Na nekaj metrih se lahko dotaknemo protislovij tega časa: brezskrbnosti tistih, ki odhajajo in prihajajo z vsem udobjem, in tistih, ki nimajo strehe nad glavo; mnogih potencialov za dobro in nasilja, ki se širi; želje po poštenem delu in nezakonite trgovine z mamili in prostitucije.

Vaša župnija je poklicana, da prevzame skrb za to stvarnost, da je kvas evangelija v testu tega območja, da postane znamenje bližine in ljubezni. Salezijancem se zahvaljujem za neutrudno delo, ki ga opravljajo vsak dan in vse spodbujam, naj bodo prav tukaj še naprej majhen plamenček luči in upanja.

Naj Marija Pomočnica vedno podpira našo pot, nas naredi močne v trenutkih skušnjav in preizkušenj, da bomo v polnosti živeli svobodo in bratstvo Božjih otrok.