Sveti oče na pastoralnem obisku v salezijanski župniji o bližini in karitativnosti
Vatican News
Dobrodošlica za papeža
Ob prihodu ob 8.15 so svetega očeta z navdušenjem sprejeli predstavniki različnih župnijskih skupin: predstavniki centra za ljudi v stiski, otroci in mladi, osebe, ki od župnije prejemajo pomoč, skupina prostovoljcev, ki ob petkih zvečer brezdomcem deli hrano in pijačo, pa tudi pet katehumenov, ki bodo prejeli zakramente na velikonočno vigilijo. Med množico je bil tudi par, ki se bo v kratkem poročil in je s plakatom papeža prosil za blagoslov ter ga tudi prejel. Sveti oče je nato zbrane nagovoril. Zahvalil se jim je za dobrodošlico in dejal, da ime njihove župnije spominja na neskončno velikodušnost Gospodove ljubezni.
Pozdrav svetega očeta
»Dober dan in lepo nedeljo vsem! Kako lepo! In hvala za sprejem in to veselje, ki nas, glede na to, da je Gospodov dan, nedelja, spominja na dan vstajenja, veselje našega upanja. Čeprav je prva postna nedelja čas priprave, spreobrnjenja, je to tudi čas veselja, saj vsi vemo, da nas Gospod želi sprejeti, tako kot ta župnija!
Kako lepo se je srečati na kraju, kjer so vsi in vse dobrodošli! Hvala vam, hvala tej župniji! Njeno ime – "Srce Jezusovo", "Presveto Srce" nas spominja na to, kaj za nas pomeni simbol srca: simbol ljubezni, karitativnosti, velikodušnosti Gospodove ljubezni, ki ne pozna meja.
In prav to jutro vidimo osebe iz mnogih držav sveta, ki so zbrane tukaj ter predstavljajo to enotnost, občestvo in bratstvo, skupno bivanje, ki ga lahko omogoča samo Jezus. Jezusova ljubezen, njegovo usmiljenje, je tisto, kar nas je danes zjutraj zbralo. Zato tudi jaz rečem: Hvala, Gospod; hvala vam in dobrodošli na tej slovesnosti!
Pozdravljam tudi skupnost salezijancev in salezijank, ki so tukaj prisotni. Pomislimo na zgodovino te župnije, ki se je začela z don Boskom, s salezijanci in z mojim predhodnikom, ki se je prav tako imenoval Leon, Leon XIII. Živimo zgodovino, ki se ne naša samo na preteklost. Danes pišemo zgodovino, ker še danes želimo živeti to čudovito izročilo služenja, karitativnosti, dela z mladimi. Kako lepo je videti vse te otroke tukaj spredaj! Aplavz zanje! Živimo radost življenja: kako lepo je živeti, imeti ta dar življenja, ki nam ga daje Gospod. Vse najboljše vam želim! Lepo nedeljo!«
Obisk »don Boskovih sobic«
Pred sveto mašo je papež obiskal »don Boskove sobice«, kjer je svetnik bival in sprejemal obiskovalce med svojim 20. in zadnjim potovanjem v Rim, med 30. aprilom in 18. majem 1887. Za javnost so bile odprte leta 1934, po njegovi kanonizacji.
Sveta maša
Ob 9. uri je v župnijski cerkvi sledilo evharistično bogoslužje. S svetim očetom so somaševali vikar za rimsko škofijo kardinal Baldo Reina; naslovni kardinal Giuseppe Versaldi, upokojeni prefekt Kongregacije za katoliško vzgojo; vrhovni predstojnik salezijancev Fabio Attard; predstojnik salezijanskega okrožja osrednje Italije Roberto Colameo; župnik Javier Ortiz Rodriguez in številni drugi duhovniki.
Srečanje s salezijansko skupnostjo
Po sveti maši se je papež v kapeli srečal s salezijansko skupnostjo in se duhovnikom zahvalil za vse, kar storijo za mlade, zlasti za tujce. »Stavek v 20. poglavju Janezovega evangelija pravi: "Jezus je vpričo svojih učencev storil še veliko drugih znamenj, ki niso zapisana v tej knjigi; ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus Kristus, Božji Sin, in da bi s tem, ko verujete, imeli življenje v njegovem imenu." Med mnogimi znamenji, ki niso zapisana, je posvečeno življenje, in iskreno bi vam rad rekel, je salezijanska skupnost.
Vi ste del, ste izraz enega od teh znamenj, ki niso zapisana v knjigi, vendar so zapisana v Jezusovem srcu: še danes nadaljujete s tem tako pomembnim služenjem na mnogih koncih sveta; tudi tam, kjer je vojna, kjer so konflikti, kjer je revščina, kjer Jezus želi biti navzoč. In to počne prek vaše skupnosti in vašega služenja tudi tukaj v Rimu, tudi v tej župniji, tudi tukaj v generalni hiši vaše kongregacije.«
Sveti oče je ob tem povedal, da je v mladosti, preden je vstopil k avguštincem, obiskal tudi salezijansko skupnost. »To sem že povedal skupnosti, ko sem obiskal župnijo v Castel Gandolfu – povem tudi tukaj ... tokrat je javno, snemajo (smeh): kot fant sem, preden sem vstopil k avguštincem, obiskal tudi salezijansko skupnost. Zasedli ste drugo mesto, žal mi je! (smeh) Vendar pa je morda nekaj v mojem srcu ostalo povezano tudi z vami, s salezijansko skupnostjo. Dejansko sem v teh prvih desetih mesecih pontifikata obiskal več salezijanskih kot avguštinskih skupnosti. Tako da sem vam resnično blizu.
Božja previdnost, ki nas vedno spremlja, mi pomaga prepoznavati te velike darove, ki ste jih prejeli v svoji karizmi: služenje mladim, ljubezen do vzgojne pastorale, številne oblike, ki jih živite v mnogih državah po svetu. In ob tem ne pozabim, da je predsednik Uprave premoženja apostolskega sedeža (APSA) salezijanec, ki nas spremlja tudi v materialnih potrebah. Resnično je nekaj velikega, da lahko skupaj obhajamo našo vero in v srcu čutimo to bližino najmanjšim v Kraljestvu; tem skupnostim, ki so navzoče tukaj v Rimu, tukaj v tej četrti Termini, kjer z veliko velikodušnostjo služite mladim, ne samo Italijanom, ampak tudi tujcem, ko nudite tečaj italijanščine – prej sem profesorju rekel, da bi se tudi sam udeležil njegovih ur italijanščine, ki so vedno lahko v pomoč!
Živite v duhu Jezusove ljubezni in sledite pričevanju don Boska. Želim vam vse najboljše, hvala za vaše služenje. Hodimo skupaj, združeni v Cerkvi, združeni v Jezusovem Srcu. Hvala!«
Srečanje z župnijskim pastoralnim svetom
Zadnje srečanje v salezijanski župniji pa je bilo namenjeno pastoralnemu svetu. Papež Leon XIV. se je župniku in članom najprej zahvalil za njihov prispevek pri organizaciji obiska. Nato se je navezal na besede, da hiša salezijancev ni samo njihova, ampak pripada celotni župniji, vsem vernikom; »tej reki romarjev, ki vsak dan prečkajo Termini; ta del mesta – praktično središče mesta –, srce mesta in Jezusovo srce. Resnično je lepo živeti tega duha; ne samo duha srca mesta, ampak duha Jezusovega Srca, ki je vedno polno ljubezni in usmiljenja. Usmiljenja, ki se kaže v številnih oblikah služenja, karitativnosti, sprejemanja, spremljanja, Kristusove bližine, bližine Cerkve vsem tem osebam.
Žal danes dopoldan nimamo veliko časa, rad bi prisluhnil tudi različnim skupinam o tem, kaj počnete, o izzivih … to je prvo srečanje, upamo, da bodo v prihodnosti še priložnosti. Župnijski svet, oziroma "pastoralna vzgojna skupnost" v salezijanskem duhu, je zelo pomemben izraz življenja Cerkve, ki je vedno sinodalna. "Sinoda" pomeni hoditi skupaj z drugimi, hoditi vsi skupaj. Torej vi, ki predstavljate številna področja, skupnosti in stvarnosti te župnije, zbrani tukaj skupaj, predstavljate tudi to čudovito razsežnost življenja Cerkve. Hvala za vse, kar počnete. Želim vam ne samo Gospodovega blagoslova, ampak Gospodove milosti, ki je ljubezen in je za vse. Torej pojdite vedno naprej in hvala za vse, kar delate. Hvala!«
