Papež: Teologija služi oznanjevanju evangelija, je temeljni del poslanstva Cerkve
Pogumno se odpraviti na odprto morje
Papež je spomnil na lepoto in prostranost morja, ki sta značilni za Apuljo in Kalabrijo, italijanski pokrajini, od koder prihajajo predstavniki obeh teoloških ustanov. Navedel je besede papeža Frančiška, izrečene med srečanjem z ustvarjalci revije La Civiltà Cattolica leta 2017: »Ostanite na odprtem morju. Katoličan se ne sme bati odprtega morja, ne sme iskati zavetja v varnih pristaniščih.«
Leon XIV. je dodal, da je danes potreba po takšni drži velika, zlasti v okoljih, v katerih je vero treba oznanjati in inkulturirati: »Ne gre za pridobivanje znanja, da bi tako izpolnili akademske obveznosti, ampak za pogumno plovbo, za prečkanje odprtega morja. To potovanje poteka v dveh smereh: po eni strani je to pot, ki vodi v globino, raziskuje globine Božje skrivnosti in različne razsežnosti krščanske vere; po drugi strani pa pomeni podati se na odprto morje, da bi ga prečkali, raziskali druga obzorja in tako našli nove oblike in nove jezike, s katerimi oznanjati evangelij v različnih zgodovinskih okoliščinah.«
Teologija služi oznanjevanju evangelija
»Teologija služi oznanjevanju evangelija, zato je sestavni in temeljni del poslanstva Cerkve,« je poudaril papež. »Teološka formacija torej ni namenjena le peščici strokovnjakov, ampak je klic, namenjen vsem, da bi vsak lahko poglobil skrivnost vere in prejel orodja, ki bi mu koristila pri gorečem prizadevanju za vztrajno kulturno in družbeno posredovanje evangelija.«
Izpostavil je že opravljeno pot združevanja več področij, institucij in izobraževalnih programov, ki so pred tem delovali samostojno. »To je zares pomembna sinergija, pravi zgodovinski prehod – katerega protagonisti ste –, ki spodbuja občestvo med škofijami, pospešuje preseganje starih lokalpatriotizmov, predvsem pa opogumlja cerkveno skupnost k edinosti in bratstvu. Na tej poti je mogoče zgraditi skupno miselno obzorje in zbliževanje na področju pastoralnih izzivov in evangelizacijskih potreb.«
Po odprtem morju pluti skupaj
Drugi papežev poudarek je bilo povabilo k skupnemu oblikovanju teologije: »Formacija, ki služi oznanjevanju evangelija, je mogoča le, če plujete po odprtem morju skupaj, ne kot osamljeni pomorščaki. Za to pa je treba zapustiti svoje varno pristanišče ter se podati onkraj teritorialnih in cerkvenih meja, se srečati in razpravljati, se medsebojno poslušati in pogovarjati, biti v tistem občestvu med Cerkvami, ki povezuje vire, kompetence in karizme.«
»S skupnim oblikovanjem teologije se intelektualna, duhovna in pastoralna obzorja širijo in prepletajo, kar ustvarja skupne perspektive in bolj utelešeno cerkveno delovanje na določenem ozemlju, kar vam ponuja možnost za prenovo slogov in jezikov vere v realnem kontekstu, v katerem se nahajate.«
»S skupnim oblikovanjem teologije boste odkrili, da ste laboratorij, ki pripravlja bodoče duhovnike in pastoralne delavce za življenje cerkvenih odnosov v sinodalnem slogu, s katerim se različni cerkveni subjekti, službe in karizme medsebojno dopolnjujejo in premagujejo vsako zaprtost.«
»S skupnim oblikovanjem teologije boste znali bolje sprejeti vprašanja in izzive socialnega in kulturnega konteksta. Bogata zgodovina, iz katere izhajate, in razširjena vernost vašega ljudstva ne izbrišeta številnih družbenih problematik, zaposlitvene krize, pojava izseljevanja in vseh tistih oblik zatiranja, suženjstva in nepravičnosti, ki od vseh zahtevajo novo zavest in drzno prizadevanje. Teološka formacija prispeva k oblikovanju kritičnega in preroškega mišljenja in torej predstavlja kulturno vlaganje v prihodnost, ki bo zmožna razbiti logiko vdaje in brezbrižnosti.«
Krščanskim skupnostim pomagati postati znamenje evangelija
Leon XIV. je zato zbrane spodbudil, naj še naprej vlagajo v izvajanje tega načrta »z navdušenjem in odločnostjo, ne da bi se pustili zapeljati skušnjavi vračanja nazaj«. »Vabim vas, da sanjate o akademski skupnosti, v kateri se kandidati za duhovniško posvečenje, redovniki in redovnice, laiki in laikinje izobražujejo skupaj in pomagajo krščanskim skupnostim postati znamenje evangelija in oblikovalke upanja.«
Sklenil je z zahvalo za njihovo predanost, velikodušno služenje, potrpežljivost in delavnost, ko gradijo »mozaik enosti in občestva«: »To nam pomaga, da v svetu živimo med zvestobo in ustvarjalnostjo, izročilom in novostjo, enostjo in različnostjo, vedno – tudi danes – v poslušanju, kaj Gospodov Duh želi povedati Cerkvi.«
