Papež v župniji Marijinega darovanja: Vsi smo lahko graditelji miru in sprave
Vatican News
Papeža so ob prihodu malo pred 16. uro poleg navdušene množice župljanov sprejelivikar rimske škofije kardinal Baldo Reina, župnik Paolo Stacchiotti, novoimenovani pomožni škof za zahodno področje Rima msgr. Stefano Sparapani ter kardinal Francesco Montenegro, upokojeni škof Agrigenta. Tudi tokrat je sveti oče prvo srečanje namenil otrokom in mladim.
Srečanje z otroki in mladimi
Emanuele in Emma, ki se pripravljata na prejem prvega svetega obhajila, sta papežu povedala, da so bili vsi navdušeni, ko so izvedeli, da jih bo obiskal, ter ga prosila za »kakšen nasvet« v času priprave na srečanje z Jezusom. Skavta Anita in Emanuele sta svetemu očetu izročila kuverto z nekaterimi pismi,animatorja Anna in Valerio pa sta ga vprašala, kako naj mladi postanejo drug drugemu sopotniki tudi v temnih trenutkih ter kako naj tistim, ki so jim zaupani, pomagajo odkrivati lepoto srečanja z Bogom.
Jezus trka na tvoje srce
Papežje navzoče najprej pozdravil in se jim zahvalil za lep sprejem, nato pa jih je nagovoril. »Zadnje vprašanje, ki smo ga slišali – kako najti Boga, Jezusa, med nami – je nekaj, kar moramo živeti vsi, vendar moramo znati iskati. Preden sem danes popoldan odšel od doma, sem v roke vzel knjigo z naslovom "Nekdo trka na tvoje srce"; tvoje srce so vrata in Jezus te išče. Včasih ne gre za to, da bi morali mi iskati Njega, saj nas On že išče.
Otroci, govorili ste o prvem obhajilu … Jezus bo prišel v tvoj dom, v tvoje srce, v tvoje življenje. Vsi moramo biti pripravljeni odpreti vrata, da bi našli Jezusa, ki nas čaka. Tudi danes bomo pri maši, v evangeliju, poslušali o čudovitem srečanju med Jezusom in ženo. Jezus je tam, pri vodnjaku, ona pride po vodo, Jezus pa ji ponudi vodo življenja. Enakoponuja nam vsem, posebej v obhajilu, pri evharistiji, pa tudi v skupnosti. Danes popoldan smo se zbrali tukaj in Jezus želi priti k nam, v naš dom, v družino, med prijatelje, tudi ko se srečamo v župniji, v skupinah, pri različnih karitativnih dejavnostih ter predvsem v molitvi. In kako pomembno je, da se vsi naučimo moliti. Poslušati Boga, pa tudi govoriti z Bogom: z molitvami, ki smo se jih naučili in ki jih vedno molimo, pa tudi s svojimi besedami: govoriti z Jezusom, Jezusu prinašati svoje skrbi, bolečine, težave, s katerimi se srečujemo vsak dan.«
Prepoznati Jezusovo navzočnost
»Jezus je poleg nas. Odprimo oči. Prepoznajmo, da je Jezus navzoč tudi v osebi poleg nas ali v osebi, ki trpi, ki nima doma, ki spi na ulici, v bolniku … Jezus je tudi v teh okoliščinah in nam naroča, naj to, kar smo prejeli, prinesemo tem ljudem, ki so v potrebi. Jezusa lahko torej najdemo tudi v naši velikodušnosti, v naših dejanjih ljubezni, kadar v različnih župnijskih dejavnostih delamo skupaj kot skupnost.In tudi v prijateljstvu: iti k Jezusu s prijatelji in druge pripeljati k Jezusu. Ena izmed lepih stvari te župnije je prav to, da je tukaj nekakšen "vrt", kamor ljudje lahko pridejo in najdejo Jezusa Kristusa; najdejo skupnost vere; pomoč, ki jo potrebujejo. Tako lahko vsi mi v tem smislu sodelujemo v različnih dejavnostih župnije, da bi bili luč, pričevanje v svetu. In na koncu bi rad vse povabil, da bi se zavedali, da lahko vsi gradimo mir in spodbujamo spravo. Kako je to pomembno!«
Tudi otroci lahko gradijo mir
Sveti oče je dejal, da enako velja tudi za otroke, ter jih spomnil na konkretne situacije: »pobotati se s prijateljem, s prijateljico, s sošolci; kadar v skupini včasih pride do težav, različnih mnenj, lahko skušamo najti dogovor na miren način, brez ustrahovanja in oblik nasilja, ki jih poznajo tudi otroci in mladi. Potrebno je zavrniti vse oblike nasilja, sovraštva, stvari, ki povzročajo razdeljenosti, ter biti pobudniki miru in sprave v današnjem svetu. Tako se lahko že od malih nog učimo biti graditelji miru, kar je resnično potrebno v današnjem svetu. Hvala torej vam vsem! Hvala za ta sprejem, še naprej bomo skupaj obhajali Kristusovo navzočnost med nami.« Ob koncu je papež Leon XIV. skupaj z otroki in mladimi zmolil očenaš in jim podelil svoj blagoslov, nato pa odšel v prostore župnišča, kjer se je srečal z ostarelimi in bolnimi.
Srečanje z ostarelimi in bolnimi ter »konklave«
Najprej jih je pozdravil in dejal, da je vesel, da se lahko sreča z njimi, nato pa se pošalil, da bodo imeli »mali konklave«, ter pozdravil dva kardinala in bodočega škofa, ki so ga spremljali. Pojasnil je, da je konklave omenil zato, ker ga jeob prihodu ena izmed župljank spomnila, da je v nedeljo minilo 10 mesecev, odkar je bil izvoljen, da bi služil kot rimski škof.
Karitas: Pomembna znamenja Božje ljubezni
Vsem se je zahvalil za čudovit sprejem, posebno zahvalo pa je namenil tistim, ki delajopri župnijski Karitas: »Resnično pomembno je imeti ta znamenja, ki so znamenja Božje ljubezni do oseb, ki so pogosto bolj ranljive: do tistih, ki trpijo zaradi starosti, bolezni, socialnih razmer, ker so migranti ali nimajo potrebnega za življenje.«
Vsak ima neizmerno vrednost
»Hkrati pa bi rad poudaril eno stvar: vsak izmed vas, tudi najstarejša oseba ali tisti, ki je najbolj bolan ali najšibkejši, ima neizmerno vrednost, ker smo vsi ustvarjeni po Božji podobi; vsem je skupno to dostojanstvo, da smo Božji sinovi in hčere. Današnji svet pogosto želi, da bi pozabili na to dejstvo. Zatotudi vaša navzočnost tukaj danes popoldan veliko pove: gre za čudovito pričevanje dejstva o tem, da imamo vsi, povezani kot v družini, veliko vrednost, ker smo Božji otroci, ustvarjeni po Njegovi podobi. Bog nas ljubi in tudi nas kliče, da to ljubezen delimo z drugimi. Zato imajo vaš glas, vaša navzočnost, vaše molitve in tudi vaše trpljenje zelo veliko vrednost v današnjem svetu.
Hvala vam vsem, ker s tako lepim sporočilom govorite o tem, kaj pomeni biti Božji otroci, učenci Jezusa Kristusa, moški in ženske, ki želijo živeti v družini ter želijo živeti velike vrednote, ki jih najdemo v evangeliju. Zato sem zelo vesel, da vas lahko pozdravim in vas spodbujam, da nadaljujete. Pojdite naprej, kljub morebitni bolečini, starosti, bolezni, trpljenju, vedoč, da vas Bog ljubi in da nam ta tako pomembna dejanja, ki jih vidimo prek Karitas in župnije, pomagajo biti resnično velika Božja družina; navzočnost Božje ljubezni, njegove bližine vsem. Najlepša hvala!«
Srečanje z župnijskim pastoralnim svetom
Po sveti maši je bilo na vrsti še srečanje s člani župnijskega pastoralnega sveta. Sveti oče je ponovno izrazil svoje veselje nad pastoralnim obiskom četrte župnije v svoji škofiji. Ob tem je dejal, da je opazil, da je bil zadnji papež, ki je obiskal to župnijo, Janez Pavel II. in sicer leta 1982. Istega leta je bil sam v Rimu posvečen v duhovnika. Po besedah papeža Leona XIV. obstaja zgodovina, ki so jo na nek način lahko skupaj živeli in gradili. »In to je beseda, ki nam morda pomaga razumeti tudi našo pot vere: kajti če je po eni strani ta župnija – v smislu ozemlja – ostala v Rimu, je nekdo drug v istem letu, 1982, odšel v Združene države Amerike, potem v Peru ter se nato vrnil v Rim.
Župnija vedno sprejema vse
»In zgodovina se nadaljuje, ostaja znamenje Gospodove navzočnosti in bližine. V tem je župnija resnično pomembna: je družina, ki je vedno prisotna – upamo, da z odprtimi vrati –, da sprejme vse, ki potrebujejo, da čutijo, da najdejo to ljubezen, to Božje usmiljenje, ki se kaže na mnoge načine.
Kot se povedali, ste na začetku sveto mašo obhajali v garaži, nato pa ste počasi skupaj videli in spremljali, kako je cerkev rasla. Danes se lahko resnično Gospodu zahvalimo za njegovo milost, za številne darove.«
Pogled naprej; biti Cerkev v izhodu
Sveti oče je spomnil, da ni pomembno gledati samo nazaj, ampak je potrebno živeti današnji trenutek kot milost ter se vprašati: »Kam gremo? In kam gremo skupaj kot skupnost?« To je po papeževih besedah resnično lep trenutek, tudi zato, ker je župnija v tem pastoralnem letu dobila novega župnika.
»Vendar je tudi to milost. Vse je milost. Gospod namreč želi v vsakem trenutku, v vsaki okoliščini, v težavah in tudi v radostih skupnosti povedati, da je lahko še vedno to znamenje Božje navzočnosti v svetu, ki je pogosto daleč stran in je morda malo izgubil to občutljivost oziroma zavest o potrebi živetja z Gospodom.
Po tem, ko sem prisluhnil različnim skupinam, ki so tukaj, bi želel dati – recimo temu – nalogo; nekaj, kar moramo narediti vsi: biti župnija, ki predstavlja Cerkev v izhodu, o kateri je tolikokrat govoril papež Frančišek.«
Pomen duhovne razsežnosti župnije
»Danes se lahko zlahka posvečamo materialni razsežnosti župnije, vendar pa je veliko pomembnejša duhovna, predvsem misijonska, razsežnost. Danes je veliko družin, ki ne hodijo več v cerkev. Veliko je otrok, ki niso krščeni, ki odraščajo ne da bi poznali dar vere, Gospoda, ker smo izgubili to, kar imenujemo "posredovanje vere".
V preteklosti je bila mama, stari starši, ki so otrokom vedno z lahkoto dali to darilo. Danes je veliko mobilnosti in veliko sprememb v družbi. Velikokrat najdemo družine, ki – ne da bi bile slabe ali bi storile kaj slabega – preprosto zato, ker je šlo življenje naprej, si niso več vzele časa, da bi spoznale Jezusa, da bi spoznale Božjo besedo, lepoto življenja v bratstvu, v skupnosti, pa tudi kako lepo je živeti združeni z Jezusom Kristusom.«
Biti Gospodova navzočnost
»V naših župnijah je torej veliko dela, posebej za pastoralne svete, ki predstavljajo različne stvarnosti župnije. Potrebno se je vprašati: kako naj opravljamo svoje delo tako, da bo resnično povabilo, ki ne bi čakalo, da bi ljudje prišli k nam, ampak da bi našli pot, da bi šli ven? Da bi šli nekoliko dlje in poklicali ter spremljali tiste, ki morda nikoli niso spoznali daru vere, daru krščanske skupnosti.
Ob tem lepem nocojšnjem srečanju Gospoda prosim za vse vas, ki ste živa Cerkev, za to sosesko: da bi bili resnično tam, kjer je želel biti Gospod navzoč in nas je poklical, da bi bili ta navzočnost. Kot župnijski svet si torej z novim župnikom, z obnovljenim navdušenjem, vsi skupaj prizadevajmo biti Gospodova navzočnost na tem področju. Najlepša hvala za vse, kar počnete. Najlepša hvala za vašo zvestobo in hvala, da ste del te velike družine Cerkve. Hvala.«
