Sveti oče Gibanju fokolarov: Bodite znamenje edinosti v svetu
Vatican News
Papež je po uvodnih besedah posebej pozdravil Margaret Karram, ki je bila ponovno izvoljena za predsednico Gibanja, ter duhovnika Roberta Almada, ki je postal novi sopredsednik.
Dar karizem v Cerkvi
»Vas vse je pritegnila karizma Božje služabnice Chiare Lubich, ki je oblikovala vaše osebno življenje in slog vašega skupnostnega življenja. Vsaka karizma v Cerkvi izraža en vidik evangelija, ki ga Sveti Duh v določenem zgodovinskem obdobju postavi v ospredje za dobro same Cerkve in celotnega sveta. Za vas je to sporočilo edinosti: edinosti med ljudmi, ki je sad in odsev Kristusove enosti z Očetom: "Da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi" (Jn 17,21).
Tega duha edinosti vi živite predvsem med seboj in o njem povsod pričujete kot o novi možnosti bratskega življenja, spravljenega in veselega življenja med ljudmi različnih starosti, kultur, jezikov in veroizpovedi. To je preprosto a močno seme, ki priteguje na tisoče žensk in moških, vzbuja poklice, ustvarja zagon za evangelizacijo, pa tudi socialna, kulturna, umetniška dela, ki so kvas ekumenskega in medverskega dialoga. Danes zelo potrebujemo ta kvas edinosti, saj strup razdeljenosti in sporov onesnažuje srca in družbene odnose in se mu je potrebno zoperstaviti z evangeljskim pričevanjem enosti, dialoga, odpuščanja in miru. Tudi prek vas si je Bog v preteklih desetletjih pripravil veliko ljudstvo miru, ki je prav v tem zgodovinskem trenutku poklicano, da deluje kot protiutež in ščit spričo številnih sejalcev sovraštva, ki človeštvo ponovno vračajo k oblikam barbarstva in nasilja.«
Skupno razločevanje
V nadaljevanju svojega nagovora je papež Leon XIV. fokolare spomnil, da jim je poleg pričevanja za edinost in mir prav tako zaupana odgovornost, da ohranjajo karizmo živo v post-ustanovitveni fazi Gibanja. »V tem času ste poklicani, da skupaj razločujete, kateri vidiki vašega skupnostnega življenja in apostolata so bistveni in jih je zato potrebno ohraniti, ter katera so sredstva in prakse, ki, čeprav se že dolgo uporabljajo, niso bistveni za karizmo ali pa so pokazali problematične vidike in jih je zato potrebno opustiti.
V tej fazi je potrebna tudi odločna zavezanost k transparentnosti s strani tistih, ki imajo odgovorne vloge na vseh ravneh. Transparentnost je namreč po eni strani pogoj za verodostojnost, po drugi strani pa gre tudi za dolžnost, saj je karizma dar Svetega Duha, za katerega so odgovorni vsi člani. Ti imajo torej pravico in dolžnost, da se čutijo soudeleženi pri Delu, kateremu so se pridružili s popolno predanostjo. Prav tako ne pozabite, da je vključevanje članov vedno dodana vrednost: spodbuja rast tako posameznikov kot Dela, odkriva skrite vire in potenciale vsakega posameznika, razvija odgovornost in spodbuja prispevek vseh.«
Zgled enosti med Kristusom in Očetom
»Odgovornost za skupno razločevanje, ki je zaupana vsem vam, zajema tudi način, kako je treba karizmo edinosti prenesti v načine skupnostnega življenja, ki izžarevajo lepoto evangeljske novosti in hkrati spoštujejo svobodo in vest posameznikov ter cenijo darove in edinstvenost vsakogar. Lahko razmišljamo o dejstvu, da je Jezus v svoji velikoduhovniški molitvi, potem ko je rekel "da bi bili eno", dodal, "da bi bili tudi oni v naju" (Jn 17,21). S tem je enost med učenci povezal z višjo enostjo, tisto med Očetom in Sinom. To pomeni, da se edinost, ki jo skušate živeti in pričevati, uresničuje predvsem "v Bogu", v izpolnjevanju njegove svete volje in posledično v skupnem prizadevanju za občestvo in skupnostno življenje, ki ga podpirajo in vodijo tisti, ki jim je zaupana ta služba. Edinost je dar in hkrati naloga ter klic, ki je namenjen vsakomur. Vsi so poklicani razločevati, kaj je Božja volja in kako se lahko uresničuje resnica evangelija v različnih situacijah skupnostnega ali apostolskega življenja. In vsi morajo na tej poti razločevanja uresničevati bratstvo, iskrenost, odkritost in predvsem ponižnost, osvobojenost od samih sebe in od lastnega stališča. Edinost vseh v Bogu je evangeljsko znamenje, ki je preroška moč za svet.«
Edinost in medsebojna ljubezen
Ob tem je sveti oče poudaril, da edinosti ne smemo razumeti kot edinosti v mišljenju, mnenju in načinu življenja, saj bi to lahko vodilo k razvrednotenju lastnih prepričanj, kar bi škodovalo osebni svobodi in poslušanju lastne vesti. Spomnil je na besede Chiare Lubich, ki je govorila, da je temelj vsakega pravila ljubezen (prim. Uvod v Statut). Zato je po papeževih besedah nujno, da edinost vedno neguje in podpira medsebojna ljubezen, ki terja velikodušnost, naklonjenost, spoštovanje; tista ljubezen, ki se ne ponaša, se ne napihuje, ne išče lastnih interesov, ne misli na zlo, ki ga je prejela, ampak se veseli samo resnice (prim. 1 Kor 13,4–6).
Zahvala za veliko duhovno družino
»Predragi, skupaj se zahvalimo Gospodu za veliko duhovno družino, ki je nastala iz karizme Chiare Lubich. Za mlade v vaših skupinah, ki s čistim pogledom vidijo lepoto klica, da so orodja za edinost in mir v svetu. Za družine, ki jih je Jezusova navzočnost v njihovem družinskem življenju prenovila in okrepila. Za škofe, duhovnike in posvečene osebe, ki so prek stika z vašim Gibanjem in vašo duhovnostjo doživeli obnovo daru svojega služenja in svojega redovnega življenja. Za številne članice in člane Gibanja fokolarov, ki pogosto z junaško predanostjo po vsem svetu še naprej živijo življenje molitve, dela, dialoga in evangelizacije, po zgledu apostolskega življenja prvih generacij kristjanov. In zahvalimo se za neštete sadove svetosti, znane ali neznane, ki jih je vrnitev k evangeliju, katero spodbujate, prinesla Cerkvi v vseh teh letih.
Spodbujam vas, da nadaljujete svojo pot, in vas iz srca blagoslavljam. Devico Marijo prosim, naj vas vse varuje in vas vedno spremlja s svojo materinsko pomočjo. Hvala!«
