Sveti oče v rimski župniji: Vedno izbirati dobro, reči "da" Božji ljubezni
Vatican News
Sprejem in srečanje z otroki in mladimi
Ob prihodu malo pred 16. uro so svetega očeta sprejeli kardinal Baldo Reina, vikar za rimsko škofijo, novoimenovani pomožni škof za vzhodno področje Rima msgr. Alessandro Zenobbi ter župnik p. Daniele Canali. Tudi tokrat je bilo prvo srečanje namenjeno otrokom in mladim z njihovimi družinami, ki papeža pričakali na športnem igrišču.
Zakaj obstaja zlo?
Zahvalil se jim je za topel sprejem in po uvodnih pozdravih odgovoril na vprašanji, ki so mu ju zastavili. Prvo se je glasilo: »Zakaj obstaja zlo?« »Vemo, da v svetu obstaja zlo, vendar je pomembneje to, da obstaja dobro, obstaja ljubezen in ta župnija je luč ljubezni tukaj v tej četrti! To ste vi! Današnji obisk predstavlja enega izmed mnogih trenutkov, ki jih živite, ko izkušate, kako lepo je bratstvo, ljubezen, karitativnost, ko vsi drug drugemu ne delamo slabega, ampak dobro. To je resnično razlog za praznovanje. Zakaj obstaja zlo? Žal človek, ki je svoboden, lahko, kot pravi Sveto pismo, izbere življenje ali smrt, dobro ali zlo. Imamo to svobodo, ki je zelo velik dar. Tukaj smo, da bi dali zgled, začenši z vami, otroci. Vedno morate izbirati dobro in nikoli zla, saj tako lahko počasi spreminjamo naš svet, lahko naredimo razliko! Zelo sem vesel, da vidim tudi veliko mladih iz gibanja Magis – en aplavz tudi za vas –, saj vas potrebujemo: župnija, škofija, Italija, svet potrebujejo ta pričevanja, saj na ta način lahko resnično spremenimo svet.«
Vedno izbirati dobro
Ob tem je sveti oče dejal, da je zelo zaskrbljen zaradi dogajanja po svetu, zlasti na Bližnjem vzhodu. »Ponovno vojna; mi moramo biti oznanjevalci sporočila miru, Jezusovega miru; miru, ki ga Bog želi za vse. Zato je potrebno veliko moliti za mir in iskati načine, kako živeti enost in kako vedno zavrniti skušnjavo, da bi drugemu storili kaj slabega. Nasilje nikoli ni prava izbira. Vedno moramo izbirati dobro. Tudi vi, otroci: z besedami, ko doma ubogate mamico in očka, ko storite kaj dobrega … vse, kar delate vi in kar delamo mi odrasli, mora biti vedno izbira za dobro, za mir, za spravo, za občestvo, za prijateljstvo. Na ta način moramo skupaj z Jezusom kot katoličani, kot Jezusovi učenci graditi mir v našem svetu.«
Reči "da" Božji ljubezni
Drugo vprašanje, na katerega je odgovoril papež, pa je bilo: »Zakaj mnogi otroci nimajo družine, doma, hrane in pijače, postelje, kjer bi lahko spali?« Dejal je, da je to resnično velika tragedija, ter spomnil na Gazo, kjer je veliko otrok umrlo, mnogi so ostali brez staršev, šole, doma. »Mi vsi moramo tudi tam iskati isti odgovor, ki nam ga naroča Jezus: kako spodbujati mir, spravo, ne iskati rešitev z nasiljem, ampak z dialogom. Obstajajo razlike, naučiti se moramo spoštovati drug drugega, reči "ne" stvarem, ki škodujejo; izbirati vedno dobro, zavračati tisto, kar škoduje zdravju. Na primer problem drog, ki obstaja na mnogih krajih, tudi v tem predelu: Vedno "ne" drogi, vendar vedno "da" temu, kar je dobro. Tudi vi, mladi, imate odgovornost, da ste v tem smislu učitelji; vaše pričevanje lahko zelo pomaga mladim in otrokom ter pri odpravljanju teh tako močnih težav z ulice.« Sveti oče se je zahvalil vsem, ki sodelujejo v župniji, ter zaželel: »Naj bo ta župnija luč, naj bo ta župnija pričevanje, saj je pomembno živeti vero, v srcu nositi navzočnost Boga; se naučiti ljubezni in potem druge učiti ljubezni; imeti vedno pogum reči "da" Jezusu Kristusu in "ne" zlu; "ne" grehu, ampak "da" Božji ljubezni.«
Srečanje z bolnimi in ostarelimi. »Gradimo skupnost«
Zatem je sveti oče odšel v župnijsko dvorano, kjer se je srečal z ostarelimi, bolnimi, osebami s posebnimi potrebami ter prostovoljci, ki skrbijo zanje. Najprej je izrazil veselje nad možnostjo, da jih pozdravi in prisluhne njihovim pričevanjem, nato pa jih nagovoril izhajajoč iz napisa na steni, ki predstavlja geslo župnije: gradimo skupnost. »Pomeni imeti skupnost, kjer se lahko zberemo vsi skupaj s svojimi šibkostmi, z zdravstvenimi težavami, s posebnimi potrebami, z otroki, ki niso dobro, z zaporniki, ki imajo veliko osebnih psiholoških in duhovnih težav. Ko pa se zberemo skupaj v skupnosti, obstaja moč, ki je veliko večja od vsakega izmed nas: to je moč, ki izhaja iz Božje ljubezni, ki nas resnično združuje v družino; tudi kadar nekdo ni dobro, ko je nekdo v zaporu, drugi zboli ... ko smo vsi skupaj tam, podpiramo drug drugega in lahko nadaljujemo pot, kar je resnično zelo lepo. Prej sem rekel, da je potrebno moliti za mir v svetu – problemi na Bližnjem vzhodu, v Ukrajini in na mnogih drugih krajih –, vendar je resnično pomembno moliti za mir tukaj, doma. Prav tako je pomembno, da glas župnije nekoliko "prebudi" odzive oblasti – policije, države –, ki bi pogosto lahko storile več, da bi pomagale premagati probleme, ki so tukaj. Tudi ta glas, ki prihaja iz skupnosti vernikov v župniji, se lahko torej dvigne in skuša doseči pomembne spremembe za dobro vseh. Delajmo skupaj. Skušajmo živeti vero skupaj in biti to pričevanje.« Ob koncu je papež z navzočimi zmolil očenaš in jim podelil svoj blagoslov.
ŽPS. Močna, trdna skupnost vere
Po sveti maši je sledilo še srečanje s člani župnijskega pastoralnega sveta. Papež je najprej prisluhnil predstavitvi tajnika, ki je dodal, da upa, da se počuti kot doma. Sveti oče je odgovoril pritrdilno in se ponovno zahvalil za sprejem, poleg tega pa je na steni opazil tudi sliko Matere dobrega sveta, ki mu je zelo pri srcu. »Tukaj resnično obstaja močna, "trdna" skupnost vere, ki ima moč, ki izhaja predvsem iz vere in prepričanja, da kljub vsem težavam – živite v soseski, ki ima očitno resne probleme – hkrati obstaja ta skupnost, ki je živo pričevanje, da je mogoče najti življenje, ljubezen, karitativnost, bratstvo. Izraz "gradimo skupnost" je tudi meni zelo všeč in vi to počnete. In to je res veliko. Včasih v Cerkvi najdemo majhne skupine ali težnje, ki spodbujajo zelo individualistično duhovnost: "Bog in jaz ... drugi ljudje, druge situacije niso pomembne. V tem smislu gre za veliko zaprtost. In Jezus nam ni želel zapustiti tega, ko je poklical skupino prijateljev in rekel: "To delajte v moj spomin", začenši z evharistijo, ki doseže polnost v občestvu. Občestvu prav v smislu bratske ljubezni, našega skupnega bivanja, srečanja. Nihče se ne bi smel čutiti samega. Z obiski ostarelih, bolnih, kljub vsem težavam resnično živimo to, kar je Jezus hotel. V tej rimski škofiji sem nov kot vaš škof: resnično sem vesel, da sem se srečal z vami, s to skupnostjo; tega duha je živo čutiti tudi med obhajanjem evharistije, ki je izraz življenja, ki ga imate in podelite ter ki ga boste upam danes, jutri in v prihodnosti vedno lahko nudili. Resnično hvala za to pričevanje!«
Zadnji pozdrav: Bodite luč sveta in sol zemlje!
Ob koncu srečanja z župnijskim pastoralnim svetom je papež blagoslovil navzoče, pred odhodom v Vatikan pa še enkrat pozdravil vse, ki so ga čakali pred cerkvijo: »Hvala! Hvala, da ste tukaj, hvala za sprejem! Pravijo, da ljudje, ki gredo ponoči ven, to lahko storijo, ker nosijo luč v sebi, in v vsakem izmed nas nam je Kristus v veri podaril luč: luč, ki nas spremlja podnevi in ponoči ter nam pomaga pričevati. Hvala vam za pričevanje, ki ga dajete v tej četrti. Nadaljujte s tem pogumom, s tem prepričanjem, da ste "luč sveta, sol zemlje". Bog naj vas vedno blagoslavlja! Hvala, hvala vam vsem!«
