Papež: Vsak korak naprej je korak h Kristusu ter k bolj evangeljski in pristni Cerkvi

Leon XIV.

Govor njegove svetosti papeža Leona XIV. 
Plenarnemu zasedanju 
Papeške komisije za zaščito mladoletnih 
16. marca 2026 
--- 
V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. 
Mir z vami. 
Dobrodošli. Vse so pripravili v angleščini; upam, da je to v redu. Nekateri so zelo zadovoljni. 
--- 
Moji dragi bratje in sestre. 
Vesel sem, da vas lahko danes vse pozdravim, ko ste se zbrali na vašem plenarnem zasedanju. Posebej se zahvaljujem novemu predsedniku – še vedno je nov – nadškofu Thibaultu Vernyju, predsedniku komisije, za njegovo vodenje in predanost. Hvala tudi tajniku škofu Luisu Manuelu Alí Herrera, kakor tudi dodatni tajnici dr. Teresi Morris Kettelkamp za njen dragocen prispevek delu komisije. Prav tako se zahvaljujem vsem vam, članom in osebju, za vaše služenje Cerkvi za zaščito otrok, najstnikov in oseb v ranljivih položajih. Gre za zahtevno služenje, včasih tiho, pogosto obremenjujoče, a bistveno za življenje Cerkve in za graditev pristne skrbstvene kulture.

Moj častitljivi predhodnik papež Frančišek je hotel vašo službo trajno umestiti znotraj Rimske kurije, da bi vso Cerkev opominjala, da preprečevanje zlorab ni neobvezna naloga, ampak sestavna razsežnost poslanstva Cerkve. Od moje izvolitve me je močno spodbudil dialog, ki ste ga gojili z disciplinskim oddelkom Dikasterija za nauk vere. S takšnim ravnanjem dosegate zaželeni cilj, da se preprečevanje – ena od vaših odgovornosti  – in budna disciplina, ki jo izvaja Dikasterij, združita na resnično sinergijski in učinkovit način.

Vaše poslanstvo je pomagati preprečiti zlorabe. Vendar pa preprečevanje ni nikoli zgolj niz protokolov ali postopkov. Gre za to, da pomagamo oblikovati kulturo skrbi v celotni Cerkvi, v kateri se na zaščito mladoletnih in ranljivih oseb ne gleda kot na obveznost, ki je naložena od zunaj, ampak kot na naravni izraz vere. Zato zahteva proces spreobrnjenja, v katerem se trpljenje drugih sliši in nas spodbudi k ukrepanju. V tem smislu so izkušnje žrtev in preživelih bistvena oporna točka. Čeprav so gotovo boleče in jih je težko poslušati, te izkušnje močno osvetljujejo resnico in nas učijo ponižnosti, ko si prizadevamo, da pomagamo žrtvam in preživelim. Istočasno pa se ravno s prepoznanjem preživete bolečine odpre verodostojna pot za upanje in prenovo.

Druga pomembna prvina vašega delovanja je vključevanje multidisciplinarnega in sistematičnega pristopa. Kot del Rimske kurije znotraj Dikasterija za nauk vere imate jasno vlogo, ki vas postavlja v dialog z Dikasteriji in drugimi ustanovami, ki izvajajo svojo odgovornost na različnih področjih, povezanih z zaščito. Pričakujem, da boste z njimi še naprej dosegali še večje sodelovanje, tako da bodo lahko obogatili vaše delo s svojim znanjem. Hkrati pa tudi nje lahko obogatijo izkušnje, ki jih je pridobila Komisija v teh enajstih letih delovanja, zlasti preko pozornega in iskrenega poslušanja, ki ga nudite žrtvam, preživelim in njihovim družinam. V tem pogledu je Letno poročilo Komisije zelo pomembno orodje. Prestavlja vajo v resnici in odgovornosti, kakor tudi v upanju in preudarnosti, ki morajo hoditi z roko v roki v dobro Cerkve. Upanje nas varuje pred vdajanjem malodušju; preudarnost nas varuje pred improvizacijo in površnostjo pri obravnavanju preprečevanja zlorab.

Tudi ordinariji in višji redovni predstojniki imajo svojo odgovornost, ki je ni mogoče prenesti na druge. Poslušanje žrtev in njihovo spremljanje mora dobiti konkreten izraz v vsaki cerkveni skupnosti in ustanovi. Spodbujam vas, da jim še naprej služite kot vir, da se nobena skupnost v Cerkvi ne bo počutila osamljeno v tej nalogi. Dejansko je pomoč, ki jo nudite prek pobude Memorare, neprecenljiva. Podpiranje krajevnih Cerkva, zlasti tam, kjer primanjkuje virov in strokovnega znanja, pomeni dati konkreten izraz cerkvene solidarnosti. Veselim se dodatnih informacij v vašem tretjem letnem poročilu o spodbudnem napredku, ki je bil že dosežen, kakor tudi o področjih, kjer je potreben še nadaljnji razvoj.

Sodelovanje Komisije s Cerkvijo na vseh ravneh, z žrtvami, preživelimi in njihovimi družinami, kakor tudi s partnerji civilne družbe vas je spodbudilo, da poglobite svoj študij na dveh hitro razvijajočih se področjih varstva: na konceptu ranljivosti v odnosu do zlorabe in preprečevanja tehnološko-omogočene zlorabe mladoletnikov v digitalnem prostoru. Z branjem teh »znamenj časa« pomagate Cerkvi, da se pogumno sooči z izzivi zaščite ter se nanje odzove s pastoralno jasnostjo in strukturno prenovo. To že dobiva konkretno obliko v Okviru univerzalnih smernic. Veselim se končnega predloga, da bo po ustrezni preučitvi in razločevanju lahko objavljen.

Dragi prijatelji, vsa vaša prizadevanja dokazujejo, da vaše poslanstvo ni samo vzpostavitev formalnega postopka, temveč je znamenje občestva in skupne odgovornosti. Preden končam, mi dovolite, da še enkrat ponovim, da zaščita mladoletnih in ranljivih oseb ni izolirano področje cerkvenega življenja, ampak je razsežnost, ki prežema pastoralno skrb, vzgojo, upravljanje in disciplino. Vsak korak naprej na tej poti je korak h Kristusu in k bolj evangeljski in pristni Cerkvi.

Vaše služenje izročam ljubeči priprošnji Marije, Matere Cerkve, in vam iz srca podeljujem svoj apostolski blagoslov kot poroštvo modrosti in miru v našem Gospodu Jezusu Kristusu. Hvala lepa.

(Očenaš, blagoslov)

Najlepša hvala vam za vaše služenje in želim vam zares blagoslovljeno srečanje v Rimu v teh dneh. In hvala za vse, kar delate, da bi pomagali Cerkvi pri našem poslanstvu. Hvala lepa.