Video sporočilo svetega očeta Leona XIV. udeležencem 6. zasedanja Cerkvene konference Amazonije

Leon XIV.

Video sporočilo

Gospodov mir naj bo z vami! 
Z veseljem se obračam na vse zveste pastirje, posvečeni in posvečene, verne laike in laikinje, udeležence VI. cerkvene konference Amazonije, zbrane v Bogoti. Doživljate privilegiran čas poslušanja Svetega Duha, da bi razločevali pot skupnosti, ki so zakoreninjene v tej regiji.

Kot del priprave, ki jo je spremljala molitev, ste hoteli podeliti z mano nekatere korake, ki ste jih naredili, pa tudi izzive s katerimi se soočate. Preko tega sem soudeležen trpljenja in upanja prebivalcev regije, pa tudi vse večjega propadanja njihovega naravnega okolja. Vsem ljudem, ki doživljajo to situacijo, bi rad izrazil svojo bližino.

Zaradi tega sem vesel, da ima skupščina med svojimi cilji oblikovanje Sinodalnih pastoralnih obzorij, ki bi lahko bila koristno orodje za usmerjanje oznanjevanja »Boga, ki neskončno ljubi vsakega človeka, ki je svojo ljubezen v polnosti razodel v Kristusu« (Frančišek, Querida Amazonia, 64).

Vem, da vodite postopek za izbiro novega predsedstva za obdobje 2026–2030, katerega naloga bo med drugim nadaljevanje spodbujanja udejanjanja sinode za Amazonijo in priprava prispevkov svojih izkušenj za cerkveno skupščino v Rimu, ki je predvidena za leto 2028. Bodite gotovi, da vas pri tem pomembnem koraku spremljam s svojo molitvijo.

Z željo, da bi odprli nove poti v poslanstvu Cerkve na tej ljubljeni zemlji, ste izbrali svetopisemsko besedilo, ki bo navdihnilo vaše razmišljanje: »Glejte, nekaj novega storim, zdaj klije, mar ne opazite?« (Iz 43,19). Res je, nekaj novega se rodi, še vedno krhko, a je v nastajanju, je neopazno, a kot kalček drevesa Shihuahua, »gozdnega velikana«, ki raste izjemno počasi, a je sposoben živeti več kot tisoč let, kolos, visok več deset metrov in z gostim listjem, ki postane varno zatočišče za orle, tukane, are, marmozetke, sake in veverice ter se spremeni v samostojen ekosistem. To nam lahko pomaga razumeti, dragi bratje in sestre, kaj si Cerkev želi: biti znamenje enosti v raznolikosti in varno zavetje, ki rojeva in varuje življenje.

Obetavna in upanja polna prihodnost, ki jo je napovedal prerok Izaija, doseže svojo polnost v odlomku iz Razodetja, ki nam govori o novem nebu in novi zemlji, ker Bog »vse dela novo« (prim. Raz 21,5). Zato vas vabim, da delate z zaupanjem vere, ukoreninjene v Kristusu, ki nam ponavlja: »Ljubil sem vas« (Raz 3,9), kajti prav ta božje-človeška ljubezen Jezusa nas spreminja v nove moške in ženske. Ta ljubezen, premišljevana v molitvi, nas spodbuja, da v poslanstvu odgovorimo z velikodušnostjo in pogumom.

V tem smislu, če želimo pripadati Kristusu – pravemu »gozdnemu velikanu« in »Prvorojencu vsega stvarstva« (Kol 1,15) – smo poklicani, da smo »Cerkev blagrov, Cerkev, ki daje prostor malim in hodi v uboštvu z revnimi« (Apostolska spodbuda Dilexi te, 21).

Seveda trenutni kontekst zahteva ustrezen odgovor na številne družbene, okoljske, kulturne in cerkvene izzive, ki še vedno obstajajo v Amazoniji, ogroženi zaradi zlorab in izkoriščanja. V tem kontekstu pasijonka, katere značilna oblika močno namiguje na Kristusov pasijon in ki ste jo izbrali za simbol zborovanja, predstavlja preroško vlogo Cerkve in vseh njenih članov, vsakega glede na njegovo poslanstvo: oznanjati kerigmo in novo življenje v Kristusu; spremljati tiste, ki trpijo; varovati stvarstvo in spoštovati življenje v vseh njegovih oblikah, zlasti človeško življenje.

Drug cilj Cerkvene konference, ki praznuje peto obletnico, je začrtati Cerkev z »amazonskim obrazom«, kar je želja, ki jo je izrazila škofovska sinoda na posebnem zborovanju za panamazonsko regijo. To nalogo opravljamo s prepričanjem, da se »Cerkev z inkulturacijo vere bogati z novimi izrazi in vrednotami, vedno učinkoviteje izraža in praznuje Kristusovo skrivnost, tesneje združuje vero z življenjem in tako prispeva k polnejši katoliškosti, ne le geografsko, ampak tudi kulturno« (Dokument iz Aparecide, 479).

Dragi bratje in sestre, inkulturacija je težka, a nujna pot. »Pogumno je treba sprejeti novost Duha, ki je vedno sposoben ustvariti nekaj novega iz neizčrpnega zaklada Jezusa Kristusa« (prim. Querida Amazonia, 69). Zato vas, pastirji in verniki, spodbujam, da skupaj nadaljujete s krepitvijo identitete misijonarskih učencev v Amazoniji. Še naprej sejte v brazdo, ki je bila zalita tudi s krvjo toliko moških in žensk, ki so bili pred vami in so, združeni s Kristusovim trpljenjem, postali korenina »velikanskega drevesa«, ki raste v Amazoniji.

Sadove te cerkvene skupščine zaupam posebni priprošnji Blažene Device Marije, Matere Stvarnika, in vam iz vsega srca podeljujem apostolski blagoslov.

In naj Blagoslov vsemogočnega Boga, Očeta in Sina in Svetega Duha, pride na vas in na vas vedno ostane. Amen.