Izšla okrožnica Magnifica humanitas. Papež: Tehnični napredek naj služi človeškemu življenju

»Nove stvari« razvozlati v luči evangelija in dostojanstva človeka

Dogodek je sveti oče označil kot »veliko znamenje upanja, da kljub našim razlikam znamo prisluhniti drug drugemu«. Kot je dodal, to »jasno govori o resnosti trenutka«, pa tudi o »zaupanju, da lahko skupaj razločujemo glavna vprašanja našega časa in s tem tudi prihodnost človeštva«.

»V ključnih trenutkih zgodovine je Cerkev poklicana, da razvozla “nove stvari” v luči evangelija in dostojanstva človeka,« je dejal papež in spomnil, da je pred 135 leti Leon XIII. »opazoval položaj tovarniških delavcev, njihove izkoreninjene družine in nove oblike revščine, ki jih je povzročila hitra industrijska preobrazba«. »Razumel je, da Cerkev ne more ostati distancirana. V epohalnem prelomnem trenutku, ki je ogrožal človeško dostojanstvo, je okrožnica Rerum Novarum izrekla svojo evangeljsko in družbeno besedo o “novih stvareh”, ki so se dogajale.«

  (@Vatican Media)

Na še eno veliko preobrazbo pogledati z očmi vere in jasnostjo razuma

Leon XIV. je zatrdil, da se danes soočamo s »preobrazbo podobnega dometa, morda s še večjimi posledicami«: »Umetna inteligenca se že dotika številnih področij našega življenja in vpliva na odločitve, ki oblikujejo človeško sobivanje. Prav tako dramatično spreminja način vodenja vojn.« Tako kot njegov predhodnik Leon XIII. sveti oče čuti, da »na še eno veliko preobrazbo« pogleda z »očmi vere, z jasnostjo razuma, z odprtostjo za skrivnost in s kriki revnih in zemlje, ki odmevajo v mojem srcu«.

»Magnifica Humanitas se je rodila iz poslušanja, kot je poslušal Leon XIII. Prisluhnil sem znanstvenikom in inženirjem, ki z iskrenim navdušenjem delajo na tehnologijah, ki lahko omilijo neizmerno trpljenje; političnim voditeljem in javnim uslužbencem, ki so vztrajno iskali pravična pravila; staršem in učiteljem, ki jih globoko skrbi prihodnost mlajših generacij.«

»Dosegli so me tudi drugi, zelo zaskrbljujoči glasovi o vse bolj avtonomnih orožnih sistemih, ki so praktično izven dosega človeka, da bi jih učinkovito upravljal. Slišim zelo zaskrbljujoča poročila o algoritmih, ki lahko blokirajo dostop do zdravstvenega varstva, zaposlitve in varnosti na podlagi podatkov, omadeževanih s predsodki in krivicami. In slišal sem molk tistih, ki nimajo glasu pri sprejemanju odločitev – odločitev, ki bodo verjetno povzročile nove oblike izključenosti in trpljenja.«

  (@Vatican Media)

Umetno inteligenco je treba razorožiti

In iz tega poslušanja – je poudaril papež – je »dozorelo zaskrbljujoče prepričanje«, izraženo v Magnifica Humanitas: »umetno inteligenco je treba razorožiti«. »Vem, da je beseda močna, a namerno izbrana, ker ta trenutek potrebuje besede, ki lahko pritegnejo pozornost, prebudijo vest in nakažejo poti naprej za človeštvo.«

»Cerkev si že dolgo prizadeva za jedrsko razorožitev, saj se zaveda, da lahko vsaka velika tehnična sila vpliva na življenja ljudi in jo zato mora spremljati ustrezno moralno razločevanje in javni nadzor. Jedrska razorožitev ostaja v službi miru in dostojanstvu človeške družine.«

»V podobnem smislu umetna inteligenca zdaj zahteva “razorožitev”, osvoboditev od logike, ki jo spreminja v orodje prevlade, izključevanja ali smrti. Tako kot jedrska energija mora biti v službi vseh in skupnega dobrega. Odločitve o tehnologiji ne smejo biti nikoli ločene od vesti in odgovornosti. “Nikar ne spimo kakor drugi,” je opominjal apostol Pavel, “ampak bodimo budni” (1 Tes 5,6). Takšna budnost je danes potrebna. Mir, ne le odsotnost vojne, je pravičnost na delu. Ko pa tehnologija oslabi naš kritični čut, je ogrožen sam mir.«

Umetna inteligenca kot gradbišče zgodovine znotraj obzorja občestva

Razorožitev pa ni dovolj, je nadaljeval sveti oče: »Moramo graditi.« Pojasnil je, da ga beseda »graditi« spominja na leta, ko je bil misijonar v Peruju: »Leta 2017 so sever države prizadele hudourniško deževje in poplave: veliko družin je videlo, kako je blato pogoltnilo njihove domove, pa tudi številne ceste. Tam sem se naučil, da obnova ne pomeni zgolj nadomestiti, kar je bilo uničeno. Pomeni popraviti vezi, obnoviti zaupanje in prebuditi upanje v prihodnost. Poleg tega, nihče ne obnavlja sam.«

»V okrožnici Magnifica Humanitas spomnim na svetopisemskega preroka Nehemijo. Pred porušenim jeruzalemskim obzidjem zbere obupane ljud, da bi ustvaril preporod. Podoba obzidja ne upravičuje zaprtosti ali ločevanj, temveč vsakega vabi, da prispeva svoj delež. Zidak za zidakom, in oblikuje se pravičnejše sobivanje, ki je sposobno varovati dostojanstvo vseh. Nehemijevo prizadevanje govori našemu času. Umetna inteligenca je lahko gradbišče zgodovine znotraj obzorja občestva, v katerem se tehnični napredek uči služiti človeškemu življenju.«

Vsak človek in celotni človek

»Vsak naj gleda, kako zida« (1 Kor 3,10), opozarja sveti Pavel, ki se ne boji gradbišča, ampak svari pred gradnjo brez trdnih temeljev. »Ne bojmo se umetne inteligence,« je spodbudil Leon XIV., »vendar pa je naj vprašanje človeka vedno prisotno. Z našimi najmočnejšimi tehničnimi orodji ne smemo biti malomarni.«

»Resnični razvoj, pravi papež Pavel VI., se vedno nanaša na “vsakega človeka in celotnega človeka”. “Vsakega” pomeni, da nobenega človeka ne smemo prepustiti na obrobju digitalne preobrazbe. “Celotnega” pa pomeni, da ne sme nihče biti omejen na produktivnost, kognitivno zmogljivost ali zgolj na podatke. Oseba v sebi nosi svobodo, notranjost in poklicanost k ljubezni in čaščenju, česar noben stroj ne more nadomestiti ali preprečiti.«

  (@Vatican Media)

Pot, ki jo odpira Jezus Kristus

Po papeževih besedah je »le s takšnim celostnim pogledom mogoče usmeriti umetno inteligenco k skupnemu dobremu«: »Le skupaj – tisti, ki oblikujejo sisteme, in tisti, na katere vplivajo, bogatejše in revnejše države, institucije in posamezniki, centri moči in periferije – bomo lahko zgraditi prihodnost, ne za peščico privilegiranih, ampak za celotno človeško družino.«

»To je civilizacija ljubezni, o kateri je govoril sveti Pavel VI. in ki jo je sveti Janez Pavel II. tako odločno razglasil za obzorje, h kateremu moramo skupaj stremeti. To niso naivne sanje. To je smer. To je pot, ki jo v zgodovini odpira Jezus Kristus,« je izpostavil Leon XIV.

Sodelujmo pri gradnji bolj človeške in bolj bratske družbe

To je tudi razlog – je nadaljeval –, da »Cerkev želi v ponižnosti in odkritosti sodelovati v pogovorih o umetni inteligenci«: »Mi nimamo tehničnih odgovorov, niti ne poskušamo nadomestiti tistih, ki imajo strokovno znanje. Prinašamo pa modrost o človeku, ki jo naš čas obupno potrebuje: vsaka oseba je edinstvena in nenadomestljiva, je svoboden in razumen subjekt z vestjo, sposoben iskati Boga, služiti drug drugemu in skrbeti za naš skupni dom.«

»Zato vabim vse člane Cerkve in vse človeške družine: naučimo se poslušati drug drugega, pogumno se soočimo s sedanjimi izzivi in sodelujmo pri gradnji bolj človeške in bratske družbe.«

Ostati budni oblikovalci upanja

Papež je ob koncu govora pozval k budnosti: »Ob izzidu okrožnice Magnifica Humanitas vas prosim, da ze zavežete, da boste ostali budni in boste kot “oblikovalci upanja” še naprej gradili na gradbišču našega časa. Naj Duh Vstalega Gospoda Jezusa podpira naše skupno delo. Vsakega od vas izročam naši Materi Mariji. Njena hvalnica opeva veličino Boga, ki je povišal nizke. Naj nas nauči prepoznavati pravo veličino vsakega moškega in ženske v ljubezni in služenju. Naj Gospod naredi rodoviten ta veliki podvig, ki ga danes izročamo njegovi milosti, da bo civilizacija ljubezni zorela v zgodovini.«

  (@Vatican Media)

Predstavitev okrožnice

Pred papeževim govorom so zbrane v sinodalni dvorani najprej nagovorili naslednji govorniki: državni tajnik kard. Pietro Parolin; kard. Víctor Manuel Fernández, prefekt Dikasterija za nauk vere; kard. Michael Czerny S.J., prefekt Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju; profesorica Anna Rowlands,strokovnjakinja za politično teologijo, družbeni nauk Cerkve in teološko etiko o migraciji (Durham University, Združeno kraljestvo); Christopher Olah, soustanovitelj Anthropic (USA) in vodja raziskav o interpretabilnosti umetne inteligence; profesorica Leocadie Lushombo, predavateljica politične teologije in katoliškega družbenega nauka (Jesuit School of Theology, Santa Clara University, California).