Leon XIV.: Ohranjanje človeških obrazov in glasov mora vključevati srečanje s Kristusom
V četrtek, 21. maja, je na papeški univerzi Urbaniana v Rimu potekal mednarodni simpozij z naslovom »Ohranjati človeške glasove in obraze«. Organiziral ga je Dikasterij za komunikacijo v sodelovanju z Dikasterijem za kulturo in vzgojo ter Fundacijo sv. Janeza XXIII.. Udeležence je v petek, 22. maja 2026, v avdienco sprejel papež Leon XIV. in v govoru izpostavil vlogo Cerkve na področju digitalne tehnologije, medijev in umetne inteligence. Nujno je ponovno razumeti pravi pomen in veličino človeštva, kajti izziv, s katerim se soočamo, ni tehnološki, ampak antropološki.
V času digitalne tehnologije usmerjati človeštvo
Sveti oče je izrazil zadovoljstvo, da so se v Rimu zbrali strokovnjaki s področja medijev in komunikacije. »Kot znanstveniki in strokovnjaki, ki dobro poznajo digitalno komunikacijo, vas je skrb za prihodnost človeštva pripeljala v Rim, da bi razmislili o medijski in digitalni pismenosti,« je dejal in pripomnil, da je »vsak prinesel svoje darove in talente, da bi prispeval k prihodnji usmeritvi človeštva v tem času, zaznamovanem z izstopajočo rastjo tehnologije, kar je še posebej pomembno vprašanje za poslanstvo Cerkve«.
»Prav v okviru univerzalnega poslanstva Cerkve je mogoče najbolje razumeti njeno zavzemanje za družbene komunikacije. Odlok drugega vatikanskega koncila o množičnih medijih – ki je bil povod za svetovni dan sredstev družbenega obveščanja – namreč na začetku spomni, da je Cerkev “ustanovil Kristus Gospod v zveličanje vseh ljudi, zato jim mora brezpogojno oznanjati evangelij” (Inter Mirifica, 3). Glavna skrb Cerkve je bila in še vedno ostaja večno zveličanje vsakega človeka: “Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa” (Jn 17,3).«
Da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice
»Ta želja, “da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice” (1 Tim 2,4), mora torej voditi ne le naše odločitve in dejanja, ampak tudi uporabo in usmeritev medijev, digitalne tehnologije in umetne inteligence, da bi zagotovili, da bodo ta orodja na pristen način služila človeštvu. Kot žal dokazujejo nebrzdano spodbujanje in uvajanje tehnologije na račun človeškega dostojanstva ter škoda, ki jo povzročajo klepetalni roboti [chatbot] in druge tehnologije, ko izkoriščajo našo potrebo po človeških odnosih, zares doživljamo zatemnitev občutka za to, kaj pomeni biti človek (prim. Poslanica za 60. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja). Zato je še toliko bolj nujno, da ponovno dojamemo pravi pomen in veličino človeštva, kot ga je namenil Bog. V tem smislu izziv, s katerim se trenutno soočamo, “ni tehnološki, temveč antropološki” (ibid.),« je izpostavil Leon XIV. in dodal, da upa, da bo okrožnica, ki bo objavljena čez nekaj dni, »prispevala k odgovoru na ta izziv«.
»V tej luči sem prepričan, da lahko le z razmišljanjem o Kristusu, utelešeni Besedi, ne le ponovno osvojimo pravilni pogled na Boga, temveč tudi razumemo resnico o človeštvu. Ker se je “Božji Sin s svojim utelešenjem na nek način združil z vsakim človekom” (Gaudium et Spes, 22), človeško srce brez Kristusovega srca ne bo nikoli v celoti razumelo globin svojih skrivnosti niti ne bo spoznalo svoje vrednosti. Zato mora resnično ohranjanje obraza in glasu vsakega posameznika nujno vključevati srečanje z Njim, ki je “podoba nevidnega Boga” (Kol 1,15), hkrati pa je popoln človek.«
Vloga Cerkve pri medijskem opismenjevanju
Po papeževih besedah je vse to treba upoštevati pri razpravi o posledicah digitalne tehnologije in o vlogi Cerkve v družbenih komunikacijah.
»Takšna naloga ni vedno lahka, vendar smo poklicani, da v svet prinašamo Kristusovo luč in osvetljujemo vse razsežnosti človeškega delovanja (prim. Jn 8,12; Mt 5,14-16). Kako bi lahko to opustili v tem našem času, še posebej pri temi, ki je v družbi tako prevladujoča? Zato se Cerkev čuti dolžna prispevati k prizadevanjem za načrtovanje in izvajanje medijske in informacijske pismenosti ter pismenosti na področju umetne inteligence v izobraževalnih sistemih. Na ta način lahko pomaga zagotoviti, da ljudje pridobijo sposobnosti kritičnega razmišljanja in da tehnologije prispevajo k zveličanju tistih, ki jih uporabljajo (prim. Poslanica za 60. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja; Inter Mirifica, 3).«
Pomembna vzgoja v resnici o Bogu in človeštvu
Papež je izrazil prepričanje, da »nas vse posebej skrbijo morebitne posledice uporabe digitalne tehnologije in umetne inteligence ne le za telesni in intelektualni razvoj otrok in mladih, temveč tudi za njihovo duhovno blaginjo.
»V zvezi s tem bi se morali vsi ljudje, še posebej pa mladi, “naučiti zmernosti in discipline pri uporabi” te tehnologije (Inter Mirifica, 10), ob podpori in vodstvu staršev ter vzgojiteljev. Poleg tega mora digitalna pismenost, ob upoštevanju poslanstva Cerkve in sedanjih napačnih predstav o Bogu in človeku, vključevati tudi vzgojo v resnici o Bogu in človeštvu. Zlasti mladi so odprti za to resnico in želijo odkriti smisel življenja. Zato jim moramo pomagati, da srečajo živega Kristusa, in jih naučiti, kako uporabo tehnologije vključiti v celostni krščanski način življenja.
Leon XIV. je ob koncu govora zatrdil, da je to vprašanje blizu njemu, pa tudi Cerkvi. »Kot mati se Cerkev namreč zanima za življenje svojih otrok in si želi, da bi jih vodila do polne zrelosti (prim. Ef 4,13). Upam, da bodo to razmišljanje pripomoglo k obnovitvi zaupanja v tehnologijo kot sad človeškega genija in v skladu z Božjim stvariteljskim načrtom.«
