Venezuela. Cerkev poziva k ponovni vzpostavitvi demokracije in socialne pravičnosti

Vatican News

Škofje svoje sporočilo začnejo z besedami iz knjige preroka Izaija: »Tvoja luč napoči kakor zarja«, ob tem pa zapišejo, da so dogodki 3. januarja letos »globoko spremenili politične in družbene razmere« Ob zaskrbljenosti in strahovih, ki jih povzroča socialna, politična in ekonomska situacija v državi, škofje spomnijo na evangeljski odlomek, v katerem Jezus pomiri vihar, ko je v čolnu s svojimi učenci. Po njihovih besedah ta prizor vabi, »da bi oznanjali, da je Jezus vedno s svojim ljudstvom. On je Bog z nami, Emanuel«.

V besedilu, ki ga je Venezuelska škofovska konferenca objavila v ponedeljek, 9. februarja 2026, škofje svoja razmišljanja povežejo z besedami papeža Leona XIV., ki je po nedeljski opoldanski molitvi 4. januarja dejal: »Dobro dragega venezuelskega ljudstva mora prevladati nad vsemi drugimi vidiki, voditi k preseganju nasilja ter vzpostavitvi poti pravičnosti in miru, ki bosta zagotovila suverenost države. V povezavi s prvim delom besed svetega očeta škofje navedejo kompleksne razmere, v katerih živijo ljudje, kot so pomanjkanje možnosti za pošteno plačano delo; splošna in nekaznovana korupcija; kršitev človekovih in državljanskih pravic kot so svoboda izražanja ter pravica do pravičnega sojenja in obrambe.

Suverenost in demokracija

Sporočilo škofov poudarja, da je za zagotovitev suverenosti in demokracije potrebna obnova državnih institucij, ponovna vzpostavitev neodvisnosti javnih organov ter delovanje verodostojnega vrhovnega sodišča in nacionalnega volilnega sveta, ki bosta sposobna zagotoviti svobodne in poštene volitve. »Suverenost ljudstva, izražena v splošnih, neposrednih in tajnih volitvah, ni bila upoštevana, ko državni organi niso podrobno objavili rezultatov predsedniških volitev 28. julija 2024. Dogodki, ki so se zgodili 3. januarja letos, so globoko spremenili politične in družbene razmere; čeprav so bili opredeljeni kot kršitev mednarodnega prava, mnogi menijo, da odpirajo poti za demokratizacijo države,« izpostavijo škofje.

Pridružujemo se bolečini naših ljudi

Cerkveni voditelji v spodbudi ponovno poudarjajo svojo bližino in solidarnost ljudstvu, kot so to že storili ob drugih priložnostih: političnim zapornikom in njihovim družinam; milijonom ljudi, ki so bili primorani emigrirati; bolnikom, ki ne morejo dobiti zdravil; mladim, ki so izgubili priložnosti za napredek prek študija in dela; avtohtonim skupnostim, ki so močno marginalizirane in pozabljene; tistim, ki so izgubili svoje premoženje zaradi samovoljnih zaplemb ter mnogim drugim, ki trpijo zaradi različnih nepravičnih razlogov. »Pridružujemo se bolečini naših ljudi in z upanjem molimo za večni mir vseh tistih, ki so umrli zaradi nedavnega ali preteklega nasilja, saj gre za dragocena človeška življenja, ki so bila nesmiselno izgubljena,« še beremo v pastoralni spodbudi. V naslednji izmed 22 točk razmišljanja Cerkev ponovno potrjuje svojo zavezanost k spodbujanju skupnega dobrega, zlasti najrevnejših in pomoči potrebnih, ter vse sektorje vabi, naj prispevajo k doseganju tega cilja ter ga postavijo pred osebne, ideološke, strankarske ali ekonomske interese.

Procesi srečanja, medsebojno priznavanje in sprava

Glede globoke želje po tem, da bi živeli v miru in svobodi, pastirji poudarjajo, da se bodo te sanje lahko uresničile z izogibanjem nasilju, z izkoreninjenjem laži, sovraštva, zamer, maščevanja in vojne besed. To po besedah škofovske konference »od vseh Venezuelcev zahteva procese približevanja, medsebojnega priznavanja, odpuščanja in sprave, očiščenja spomina; v resnici in pravičnosti, s trdno pripravljenostjo spoštovati dostojanstvo ljudi ter z nenehnim uresničevanjem bratstva«.

Človekove pravice in svoboda

Venezuelska škofovska konferenca zatem spregovori o pomenu zagotavljanja človekovih in državljanskih pravic za vse, pri čemer spominja, da je spoštovanje dostojanstva temelj mirnega in trajnostnega napredka naroda. Izpostavi potrebo po razveljavitvi zakonov, ki omejujejo temeljne pravice, zlasti tiste, ki se nanašajo na svobodo izražanja, svobodo glasovanja in delovanja civilnih organizacij. Škofje za pozitivno štejejo dejstvo, da so bile nekatere osebe, ki jim je bila svoboda odvzeta iz političnih razlogov ali zaradi izražanja njihovih idej, izpuščene, ter ponovno pozivajo k izpustitvi vseh političnih zapornikov. Poleg tega podpirajo sprejetje zakona o splošni amnestiji kot ključnem koraku k spravi in demokratičnemu sobivanju.

Prihodnost s pozornostjo do najrevnejših

Škofje vabijo k izgradnji prihodnosti svobode in pravičnosti, krepitvi družine kot temelja celostnega razvoja ljudi in spodbujanju sodelovanja vseh sektorjev države. Vztrajajo, da je potrebno premagovati revščino, ki je prizadela veliko večino prebivalstva, ter da se morajo sredstva, pridobljena z oživljanjem naftne industrije, nameniti za izboljšanje plač in socialnih programov. Ti morajo biti zasnovani na načelu enakopravnosti, da bodo državljani lahko živeli dostojno in zadovoljili svoje temeljne materialne, socialne in intelektualne potrebe. Škofje Venezuelce prav tako vabijo, naj v vsakdanji molitvi najdejo luč in moč za soočanje s trenutnimi izzivi. V postnem času jih spodbujajo k molitvi z Božjo besedo, evharistični adoraciji, molitvi križevega pota in duhovnim srečanjem, ki krepijo vezi med otroki iste zemlje. Venezuelski pastirji ob koncu svojega sporočila zaupajo v priprošnjo Marije iz Coromota ter prebivalce spodbujajo, naj pogumno in velikodušno prevzamejo svojo odgovornost, da bi skupaj dosegli napredek domovine na poteh svobode, pravičnosti in miru.