Srečanje »Odprte besede«. Dialog med vero, kulturo in umetnostjo

Vatican News

V dvorani, kjer je potekalo srečanje, vse spominja na besedo: freske, ki jo krasijo, v podobah izražajo različne abecede in jezike, ustvarjajo simboličen koncert, ko vzpostavljajo most med teološkim izročilom, učiteljstvom Cerkve, ki ga predstavljajo koncili, in veliko starodavno knjižnico: vez in sinergija, namenjena gojenju in razcvetu človeka, da bi vzpostavili dialog med vero in kulturo ter se odprli dialogu z različnimi kulturami in verskimi tradicijami.

Kot srce

Knjižnica in besede sta dve neločljivi stvarnosti in msgr. Giovanni Cesare Pagazzi, arhivar in knjižničar Svete rimske Cerkve, je dejal, da je Apostolska knjižnica kot srce, ki utripa: se odpira in zapira. Dvojno gibanje, bistveno za življenje vsakega živega bitja, pa tudi za knjižnico, za njeno vlogo varuhinje znanja, ki se prenaša prihodnjim generacijam. Projekt »Odprte besede« temelji na ideji, da imajo besede moč odpirati in ustvarjati odnose, tako kot prve besede, ki se jih naučimo v otroštvu, na primer »mama« in »ata«, odpirajo za naklonjenost in komunikacijo.

Izkušnja ljudi in resnična Beseda

Kot je na srečanju poudaril msgr. Andrea Lonardo, direktor katehetskega urada rimske škofije, se v besedah »izražajo vse izkušnje in modrost ljudi«. Vendar pa »živimo v kontekstu, v katerem vlada veliko nezaupanje do besede«. Tudi otroci so vedno manj sposobni pisati in govoriti, beseda strokovnjakov postaja vedno bolj nedoumljiva, zapletena, filološka. Ob tem je Lonardo citiral nevropsihologa Andrea Mora, ki je dejal, da je človek »edino bitje, ki neskončno uporablja končne znake«. Beseda je končen znak. Šimpanz pozna 130 simbolov, lahko se jih nauči, vendar ne zna napisati pesmi, ne zna moliti. Beseda je po besedah msgr. Lonarda »tista sposobnost, ki jo ima človek, da na neskončen način ustvarja poezijo ali z znanostjo, religijo, vero, molitvijo in celo s preklinjanjem vstopa v odnos z vesoljstvom. Vendar pa je Kristus večji od vseh izkušenj ljudi; On je Beseda«. Na to je spomnil tudi papež Frančišek, ko je dejal, da »je Božja beseda pred Svetim pismom in ga presega,« je večja. »Ni dovolj, da beremo Sveto pismo, da bi ga razumeli, ampak moramo imeti v mislih Jezusa, saj je On resnična Beseda,« je sklenil direktor katehetskega urada rimske škofije.

Podobe in besede, za katere se zdi, da pojejo

V nadaljevanju srečanja je Gennaro Colangelo, umetniški vodja projekta »Odprte besede«, predstavil igralca Emmanuela Casaburija, ki je prebral različna besedila, povezana s papeži: od Janeza XXIII. do Leona XIV. Gre za nekatera izmed temeljnih besedil, ki kažejo, kako so Petrovi nasledniki izražali svojo bližino svetu komunikacije in umetnosti, vključno z govorom svetega očeta 12. maja letos, ko se je srečal s predstavniki medijev. Vsa besedila, ki zajemajo čas skoraj enega stoletja, tvorijo idealno besedišče vrednot, ki jih jubilej zbira kot živo zapuščino. Ganljiv je bil tudi monolog »Marija vrtnic« iz gledališkega dela Filumena Marturano avtorja Eduarda di Filippa, kateremu je papež Pij XII. pripisal vrednost molitve.

Faksimili, jedkanica, akvareli

Dogodek v Apostolski knjižnici so dopolnila nekatera dela, povezana s temo besede: faksimili papirusa Hanna, enega najstarejših ohranjenih zapisov evangelija iz 3. stoletja po Kristusu, kjer je mogoče videti mesto, kjer se konča Lukov evangelij in začne Janezov, ter Gutenbergova Biblija. Poleg tega je bila na ogled čudovita jedkanica z naslovom Oznanjenje Federica Baroccija iz konca 16. stoletja, ki se sicer nahaja v vatikanski pinakoteki, ter nekateri izmed Stotih akvarelov Komentarja k evangeliju, ki jih je toskanski umetnik Sigfrido Bartolini ustvaril med letoma 1996 in 1998.