Gallagher: Preoblikovati OZN za spodbujanje miru, razvoja in človekovih pravic
Edoardo Giribaldi – Vatikan
Nadškof Gallagher je na splošni razpravi, ki letos poteka pod naslovom »Bolje skupaj: 80 let in več za mir, razvoj in človekove pravice« uvodoma spomnil na besede, ki jih papež Leon XIV. ob začetku pontifikata namenil svetu, zaznamovanem z vojnami in konflikti: »Mir naj bo z vami vsemi! … Neoborožen in razorožujoč mir, ponižen, vztrajen mir.« Tajnik za odnose z državami je ob tem tudi sam pozval k miru, saj je to cilj, h kateremu morajo stremeti prizadevanja mednarodne skupnosti v svetu, ki je spremenjen in zaznamovan z »nastajajočimi grožnjami«. Od Ukrajine do Bližnjega vzhoda, od Sudana do Demokratične republike Kongo in drugih konfliktnih območij pot, ki ji je treba še naprej slediti, ostaja dialog, multilateralizem in razoroževanje. V teh »težkih« razmerah Sveti sedež ponovno poudarja, da je potrebno v središče postaviti »dostojanstvo človeške osebe«, zaščito pravice do življenja, reševanje podnebne krize – vzroka za neenakost, ki še posebej prizadene migrante in begunce – ter nadzor tveganj umetne inteligence, ki je opredeljena kot »izjemen« dosežek, vendar potencialno nevaren, če za učinkovitost žrtvuje dostojanstvo.
Spodbujanje večstranskega sodelovanja
Po besedah msgr. Gallagherja je »večstransko sodelovanje« bistvenega pomena za reševanje globalnih vprašanj. Zato je treba ponovno potrditi temeljne vrednote organizacije: spodbujanje mednarodnega miru, razvoj ter univerzalne človekove pravice; gre za vrednote, ki so »še pomembnejše v vedno bolj razdrobljenem svetu«. Ta je zaznamovan z »izolacionizmom«, ki povzroča »predvidljivo nestabilnost«, ki se kaže v težavah, ki pestijo današnji svet: »stopnjevanje geopolitičnih napetosti, trenutna podnebna kriza, povečevanje neenakosti in naraščajoča revščina«. Gre za vprašanja, ki pričajo o spremenjenem mednarodnem kontekstu z novimi grožnjami, ki jih »nobena država ne more soočiti sama«. V teh okoliščinah Sveti sedež predstavlja »glas tistih, ki nimajo glasu«, ter se zavzema za »svet, v katerem mir prevlada nad konflikti, pravičnost zmaga nad neenakostmi, pravna država nadomesti oblast sile ter resnica razsvetljuje pot k pristni človeški blaginji«.
Graditi mir
V nadaljevanju je nadškof spregovoril o miru, ki ni samo »odsotnost konflikta« ali ravnovesje med nasprotniki, ampak vrednota, ukoreninjena »v medsebojnem, dejavnem in vključujočem spoštovanju«, kot je že dejal papež Leon XIV. Da bi ga zgradili, je treba zavrniti sovraštvo in maščevanje ter namesto tega spodbujati dialog in spravo. Gre za vrednote, ki so v središču diplomacije in ki jih mora mednarodna skupnost spodbujati s konkretnimi dejanji. V tem okviru je Sveti sedež ponovno predlagal ustanovitev svetovnega sklada, ki bi se delno financiral iz sredstev za vojaške izdatke, da bi izkoreninili revščino in lakoto, spodbujali trajnostni razvoj in soočili podnebne spremembe.
Zaustaviti širjenje jedrskega orožja
Tajnik za odnose z državami je poudaril, da je za tišino orožja potrebno »graditi zaupanje«, temu pa nasprotuje oboroževalna tekma, ki ustvarja »nove grožnje« in »poslabšuje strahove«. Vrtoglava vsota globalnih vojaških izdatkov – 2,72 bilijona dolarjev v letu 2024 – ohranja »cikle nasilja in razdeljenosti« ter odvzema vire revnim in ranljivim. Razorožitev ni politični izračun, ampak »moralna nujnost«. Zato je zaskrbljujoče, da se več držav umika iz mednarodnih pogodb. To je alarmantno predvsem v zvezi z jedrskim orožjem: zaloge je treba zmanjšati, modernizacijo arzenalov pa ustaviti. Podatki kažejo, da je na svetu več kot 12.000 jedrskih konic, »s skupno eksplozivno močjo 1,5 gigatone, kar je enakovredno več kot 100.000 bombam, ki so bile odvržene na Hirošimo«. Ob 80. obletnici bombardiranja tega japonskega mesta skupaj z Nagasakijem je msgr. Gallagher zatrdil, da ni nobenega dvoma, da je »svet brez jedrskega orožja nujen in mogoč«.
Spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava
Drugi »steber« miru pa je spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava. Njegovo kršenje – z napadi na civiliste, bolnišnice, šole in verske objekte – predstavlja »hud vojni zločin«. K temu se prišteva tudi uporaba lakote kot orožja. Vojaško osebje, je opozoril Gallagher, je »popolnoma odgovorno« za svoja dejanja, ki jih ni mogoče opravičiti s poslušnostjo ukazom. V vojnih razmerah deluje tudi veliko humanitarnih delavcev, ki se pri svojem poslanstvu srečujejo z velikimi izzivi: ogrožena varnost, pomanjkanje virov, omejen dostop do pomoči.
Spodbujanje svobode
Sveti sedež opozarja tudi na svobodo misli, vesti in vere. Več kot 360 milijonov kristjanov namreč danes živi na področjih »močnega preganjanja ali diskriminacije«, kar krščanstvo uvršča med »najbolj preganjano versko skupino na svetu«. Tajnik za odnose z državami je opozoril, da nobena država ali družba ne sme primorati ljudi k dejanjem, ki so v nasprotju z njihovo vestjo. V tem kontekstu je bistvenega pomena medverski dialog: ne gre samo za izmenjavo idej, ampak za »skupno pot k medsebojnemu spoštovanju, pravičnosti in miru«. To je nujna naloga v svetu, ki ga zaznamujejo ekstremizem, polarizacija in konflikti, ki jih pogosto večajo nerazumevanja. Ob tem je msgr. Gallagher spomnil, da bo Sveti sedež letos obhajal 60-letnico koncilske izjave Nostra Aetate o odnosih z nekrščanskimi verstvi.
Spoštovanje človeškega dostojanstva
Vsako prizadevanje mednarodne skupnosti mora postaviti v središče »človekovo dostojanstvo«. Zagotavljanje osnovnih dobrin pomeni tudi braniti pravico do življenja »od spočetja do naravnega konca«. Sveti sedež je ponovno poudaril nezakonitost splava in evtanazije, ki spodbujata »kulturo smrti«. Viri morajo biti namenjeni zaščiti življenja z ustrezno zdravstveno oskrbo in paliativno nego. Nadškof Gallagher je opozoril, da »obstaja samo pravica do življenja«; ne more obstajati nobena nasprotna pravica, četudi se lažno predstavlja kot svoboda. Ko se ta loči od »objektivne in univerzalne resnice«, je po njegovih besedah v nevarnosti celo pravica do življenja. Med praksami, ki ogrožajo človeško dostojanstvo, je tajnik za odnose z državami obsodil nadomestno materinstvo, ki žensko in otroka zreducira zgolj na »proizvoda«.
Vladavina prava
Pred desetimi leti je papež Frančišek z istega mesta, s katerega je v ponedeljek govoril msgr. Gallagher, dejal, da je delo Združenih narodov mogoče razumeti kot »razvijanje in širjenje vladavine prava, vedoč, da je pravičnost nujno potrebna za uresničitev ideala univerzalnega bratstva«. Danes Sveti sedež ponovno poudarja, da »noben posameznik ali skupina, ne glede na svoj status, ne sme zahtevati pravice, da bi kršila dostojanstvo in pravice drugih ali njihovih skupnosti,« je izpostavil tajnik za odnose z državami ter v nadaljevanju spregovoril o izkoreninjenju lakote in revščine.
Izkoreninjenje lakote in revščine
Sveti sedež je prepričan, da je to »moralna dolžnost«, saj lakota in revščina ljudi prikrajšata za potencial, ki jim ga je podaril Bog. Kot je dejal papež Leon XIV., je stalna tragedija razširjene lakote in podhranjenosti, ki je danes še vedno prisotna v številnih državah, »še bolj žalostna in sramotna, če se zavedamo, da kljub temu, da je zemlja sposobna pridelati dovolj hrane za vse ljudi, in kljub mednarodnim zavezam o prehranski varnosti, veliko revnih na svetu žal še vedno ostaja brez vsakdanjega kruha«. Ključ za rešitev krize je »v delitvi, ne pa v pohlepnem kopičenju«. Proizvodnja hrane ni dovolj: gre z roko v roki z zagotavljanjem trajnosti prehranskih sistemov, ki zagotavljajo »zdravo prehrano, dostopno vsem«. Zato je treba »ponovno premisliti in prenoviti naše prehranske sisteme z vidika solidarnosti«.
Globalne neenakosti in odpis dolga
Naslednji nujni izziv, s katerim se je po mnenju Svetega sedeža potrebno soočiti, je premagovanje globalnih neenakosti – bodisi ekonomskih, socialnih ali okoljskih. Danes namreč še vedno obstajajo velike neenakosti na področju porazdelitve bogastva, dostopa do izobraževanja, zdravstva, prehranske varnosti in ustreznih življenjskih pogojev, ki jih pogosto poslabšujejo »sistematične nepravičnosti, konflikti in degradacija okolja«. Zato je nujno treba obravnavati njihove strukturne vzroke: »krivične trgovinske sisteme, izkoriščevalske delovne prakse, neenak dostop do virov«. Celotne države so ujete v revščino zaradi težkega bremena zadolženosti. Zato odpis dolgov najrevnejših držav, h kateremu Sveti sedež poziva v tem jubilejnem letu, ni samo dejanje velikodušnosti, ampak »vprašanje pravičnosti«. To je postalo še nujneje zaradi prepoznanja nove oblike dolga: ekološkega dolga, ki se kaže predvsem med severnim in južnim delom sveta in je povezan s trgovinskimi neravnovesji, okoljskimi učinki in prekomerno uporabo naravnih virov s strani nekaterih držav v daljšem časovnem obdobju.
Skrb za stvarstvo in podnebna kriza
Resno obravnavanje vprašanja ekološkega dolga je tudi stvar »okoljske pravičnosti«, ki ni več abstrakten pojem ali oddaljen cilj. Gallagher je opozoril, da je današnji geopolitični kontekst zaznamovan z »krizo multilateralizma«, pa tudi s podnebnim vprašanjem, katerega posledice so vedno bolj očitne: najbolj prizadenejo najranljivejše – revne, prihodnje generacije –, »ki so tudi najmanj odgovorni«. Zato je treba okrepiti mednarodno sodelovanje, spodbujati izmenjavo tehnologij in podnebne ukrepe ter vlagati v »kulturo skrbi, ki uči nove načine življenja«.
Migranti in begunci
Po mnenju Svetega sedeža so migranti in begunci »prve žrtve« globokih globalnih neenakosti. Odgovor na te probleme ne more biti zgolj političen: temeljiti mora na etičnem, humanitarnem in solidarnem pristopu, ki ga je treba zagotoviti ne glede na status tistih, ki so zapustili svojo državo, ob spoštovanju »načela nevračanja« in preprečevanju nasilja in izkoriščanja. Posebno pozornost je treba nameniti ponovni združitvi družin, pri čemer je treba priznati temeljno vlogo te celice »v človeškem razvoju, psihološkem zdravju in socialni stabilnosti«. Da bi zmanjšali tveganja, povezana z nezakonito migracijo, je Sveti sedež pozval k širitvi varnih migracijskih poti, s čimer bi se borili proti delovanju trgovcev z ljudmi in zmanjšali nevarna, pogosto smrtonosna potovanja.
Izziv umetne inteligence
Kot je že poudaril papež Leon XIV., se mora mednarodna skupnost poleg velikih globalnih izzivov soočati tudi z »novo industrijsko revolucijo«: revolucijo umetne inteligence. Ta predstavlja »izjemen tehnološki dosežek«, ki je nastal zahvaljujoč človeški ustvarjalnosti, vendar prinaša rezultate, ki lahko presegajo njene zmožnosti, »kar vzbuja zaskrbljenost glede njenega vpliva na našo družbo«. Obstaja tveganje, da bi umetna inteligenca spodbudila »tehnokratsko paradigmo«, v skladu s katero je mogoče vse probleme sveta rešiti le s tehnologijo. Takšen pristop tvega, da bi dostojanstvo in človeško bratstvo podredil učinkovitosti. Sveti sedež je zato pozval k razvoju in sprejetju jasnih etičnih smernic in regulativnih okvirov za umetno inteligenco.
Ohranjati pravice delavcev
Po besedah msgr. Gallagherja vse bolj razširjena uporaba umetne inteligence ogroža številna delovna mesta. Zato je potrebno uvesti ekonomske sisteme, ki bodo v središče postavili ustvarjanje novih delovnih mest in spodbujali podjetništvo. Pravična plačila in trajnostni delovni pogoji, zlasti za ženske, so ključnega pomena za krepitev družin. Sveti sedež je poleg tega izpostavil potrebo po podpori mladih, ki si želijo ustvariti družino, opredeljeno kot »zakonska zveza med moškim in žensko«.
Pregled na geopolitično situacijo po svetu
V nadaljevanju je nadškof poudaril pomen »jasnega in nedvoumnega dialoga« ter se zaustavil ob različnih konfliktih in težkih razmerah v današnjem geopolitičnem kontekstu. Najprej je omenil krizo v Ukrajini, ki je po njegovih besedah »ena najglobljih in najbolj bolečih«, zatem pa predstavil stališče Svetega sedeža glede situacije drugod po svetu: na Bližnjem vzhodu, v Siriji, Afriki, (posebej v Demokratični republiki Kongo, Sudanu in Južnem Sudanu) ter jugovzhodni Aziji (predvsem v Mjanmaru). Spomnil je tudi na nasilje in problem trgovine z drogo v Latinski Ameriki in Karibih.
Zatem je tajnik za odnose z državami izpostavil pozornost Svetega sedeža do balkanskih držav, ki stremijo k vedno tesnejši integraciji z Evropsko unijo. Po njegovih besedah je bistveno, da etnične, kulturne in verske razlike ne postanejo razlog za razdor, ampak nasprotno, obogatitev celine.
Preoblikovanje in poživitev OZN
Ob koncu svojega govora je msgr. Gallagher ponovno izpostavil trajno vrednost Združenih narodov in dobro, ki so ga dosegli v osemdesetih letih zgodovine, pri čemer ni prikrival »pomanjkljivosti in težav«, ki danes postavljajo pod vprašaj njihovo »verodostojnost«. Vendar pa te šibkosti ne smejo zasenčiti doseženih uspehov, ampak morajo spodbuditi obnovljeno zavezanost k preoblikovanju in poživitvi Organizacije, da se bo prilagodila sedanjim potrebam. Nadškof je poudaril, da se je pomembno upreti »skušnjavi, da bi te temeljne programe nadomestili z novimi idejami«, ki bi lahko izkrivile poslanstvo OZN in njene štiri stebre: spodbujanje človekovih pravic, varovanje miru in mednarodne varnosti, trajnostni razvoj in pravna država. Prav slednja je nepogrešljiv pogoj za vsak pravičen mednarodni red. Obletnica Združenih narodov, je sklenil Gallagher, je priložnost za krepitev njihove vloge »svetilnika upanja« in pozitivne sile v službi najbolj nujnih potreb človeštva.
