Nagrada »Odprti razum«. Dialog med znanostjo, filozofijo in teologijo.
Nagrada Odprti razum je bila prvič razpisana jeseni leta 2016. Nastala je v sodelovanju med Univerzo Francisco de Vitoria v Madridu in Vatikansko fundacijo Joseph Ratzinger–Benededikt XVI.. Je priznanje posameznikom za njihovo izjemno akademsko delo na področju poglobljenega ukvarjanja z antropološkimi, etičnimi, epistemološkimi in pomenskimi vprašanji z intergriranim pristopom med znanostjo, filozofijo in teologijo. Cilj nagrade je spodbujati inovativnost v znanstvenem raziskovanju in akademskih programih, izhajajoč iz poziva Benedikta XVI., da je treba razširiti obzorja razuma.
Slovesno podelitev bo 30. septembra vodil kardinal Kurt Koch, prefekt Dikasterija za pospeševanje edinosti med kristjani. Zbrane bosta nagovorila p. Federico Lombardi, predsednik Fundacije Joseph Ratzinger–Benededikt XVI., in profesor Daniel Sada, rektor madridske Univerze Francisco de Vitoria. Prejemniki nagrade so letos bili izbrani med 410 kandidati iz 63 univerz po vsem svetu.
V kategoriji Izobraževanje nagrado prejme José María Torralba (Univerza Navarra v Pamploni, Španija) za program Velike knjige Univerze v Navarri (Il Programa de Grandes Libros de la Universidad de Navarra). Ta izobraževalni program, ki se izvaja na pravni in medicinski fakulteti, vključuje branje klasičnih del filozofije in literature kot del učnega načrta. S seminarji in predavanji spodbuja modrostno izobraževanje, ki povezuje posamezne znanosti z osnovnimi vprašanji o človeku, resnici in smislu.
V kategoriji Raziskovanje nagrado prejmejo tri akademska dela.
Angela Franks (Semenišče svetega Janeza v Bostonu) za delo Telo in identiteta. Zgodovina praznega jaza (Body and Identity: A History of the Empty Self). Knjiga z zgodovinsko-filozofskega vidika predstavi pojem identitete od antike do sodobnosti ter pokaže, kako je izguba transcendentnega temelja povzročila sodobno krizo identitete.
David Thunder (Univerza Navarra v Pamploni, Španija) za delo Policentrična republika. Teorija civilnega reda za svobodne in raznolike družbe (The Polycentric Republic: A Theory of Civil Order for Free and Diverse Societies). Avtor ponudi alternativni model moderne države, ki temelji na »policentrični republiki«, v kateri različne združbe sodelujejo svobodno in pluralno pri gradnji skupnega dobrega.
Juan Eduardo Carreño (Universidad de los Andes, Čile) za delo Tomistična filozofija in evolucijsko dejstvo (Thomistic Philosophy in the Face of Evolutionary Fac). Avtor predstavi temeljito povezovo med biološko evolucijo in tomistično filozofijo, pri čemer predlaga metodološki in konceptualni pristop, ki znanstvene prispevke vključi v vizijo modrosti.
Častni omembi prejmeta dva akademika.
Pablo López Raso (Univerza Francisco de Vitoria, Madrid) za delo Drzna lepota. Predlog za vrednotenje sodobne umetnosti (Insolente belleza. Una propuesta de apreciación del arte contemporáneo). Avtor predlaga estetski pristop k transcendentnemu, s čimer bi sodobna umetnost ponovno odkrila svojo sposobnost odpiranja vprašanj o pomenu, identiteti in resnici.
Santiago Bellomo (Univerza Austral, Argentina) za delo Povečano izobraževanje. Izzivi izobraževanja v dobi umetne inteligence (Educación aumentada. Desafíos de la educación en la era de la inteligencia artificial). Gre za kritično analizo vpliva umetne inteligence na vzgojo in izobraževanje, s katero avtor predlaga prenovljeno pedagogiko, ki povezuje klasični humanizem ter odprti in kritični razum.
Benedikt XVI. je pojem »odprti razum« – ki je tudi ime nagrade – predlagal kot način razumevanja znanja, ki ni omejeno na metode empirične znanosti, ampak je odprto za velika vprašanja o človeku, kot so kdo smo, kakšen je smisel našega obstoja, kaj je dobro, kaj je resnica, kakšna je naša usoda. V nasprotju z omejenim razumom, ki se izčrpa v tehničnem, merljivem ali preverljivem, pa odprti razum priznava bogastvo filozofske misli, teološke modrosti in človeške izkušnje kot legitimne poti do resnice.
Ob soočanju s pozitivistično in relativistično kulturo Joseph Ratzinger opozarja na globoko razdrobljenost znanja in prekomerno specializacijo na univerzitetnem področju. Relativizem, znanstvenost in pragmatizem ne puščajo prostora za celostno znanje, ki bi na urejen način zajemalo predmete študija, s čimer a priori omejujejo iskanje resnice. Ratzinger zato vztraja pri nujnosti širokega in odprtega pogleda na razum in njegovo uporabo v iskanju resnice in odgovorov na temeljna vprašanja o človeštvu in njegovem obstoju.
Pojem razuma se mora razširiti, da bi lahko razumel in raziskoval vidike, ki presegajo čisto empirično realnost, in da bi dosegel harmonično sintezo znanja, ki za razumevanje realnosti združuje teologijo in filozofijo. Temeljna vprašanja človeštva, kot sta življenje in smrt, ne morejo biti izključena iz področja racionalnosti.
Gre za raziskovanje celovitega znanja, ne le v smislu količine, ampak tudi v smislu popolnosti in globine znanja, pri čemer se vsaki znanosti zagotovi avtoriteta, ki ji pripada na njenem področju izvajanja, ne da bi pri tem zanemarili končni pomen, ki daje smisel in enotnost specifičnosti vsake znanosti.
Povabilo Benedikta XIV. k razširitvi razuma zato vključuje tudi zahtevo po interdisciplinarnem delu, ki dokazuje, da je določeno znanstveno področje lahko odprto za širše združevalno načelo. To zahteva ne le dialog z ostalimi znanostmi, ampak tudi odnos s filozofijo in teologijo, ko gre za vprašanja o smislu, na katera znanost sama ne more zadovoljivo odgovoriti.
Za nagrado se torej potegujejo akademiki, ki so s svojim delom raziskovali in vanj izrecno vključevali razmišljanja o antropologiji, epistemologiji, etiki in globokem pomenu, ki obstaja znotraj posamezne znanosti. Žirija kandidate oceni na podlagi akademske kakovosti, izvirnosti, filozofske poglobljenosti in usmerjenosti v med disciplinarni dialog med znanstvenim, filozofskim in teološkim znanjem.
