Cerkev bo dobila 11 novih mučencev iz časa nacizma in komunizma

Vatican News

Mučenci v nacističnih koncentracijskih taboriščih

Imena devetih poljskih salezijanskih duhovnikov so naslednja: Jan Świerc, Ignacij Antonowicz, Ignacij Dobiasz, Karel Golda, Frančišek Harazim, Vladimir Szembek, Ludvik Mroczek, Kazimir Wojciechowski in Frančišek Miśka. Kot duhovniki na Poljskem so opravljali različne pastoralne in predstojniške dejavnosti ter poučevali. V politične napetosti, ki so med vojno okupacijo vznemirjale Poljsko, niso bili vpleteni, kljub temu pa so bili aretirani in mučeni zaradi vere, ker so bili katoliški duhovniki.

V koncentracijskih taboriščih so nudili duhovno tolažbo svojim sojetnikom in kljub poniževanju in mučenju nadaljevali z izražanjem svoje vere. Zaničevali so jih z žalitvami njihovega duhovništva, mučili in ubili ali pa so jih do smrti pripeljale nečloveške razmere v ujetništvu. Zavedali so se, da so nacisti njihovo pastoralno delo šteli za nasprotovanje režimu, vendar so kljub temu nadaljevali s svojim apostolskim delovanjem, ostali zvesti svojemu poklicu in mirno sprejeli tveganje, da bodo aretirani, deportirani in nato umorjeni.

Mučenca pod komunističnim režimom v Češkoslovaški

Duhovnika iz škofije Brno, Jan Bula in Václav Drbola, sta bila v mestu Jihlava umorjena iz sovraštva do vere. Komunistični režim, ki je bil v Češkoslovaški vzpostavljen leta 1948 in je začel preganjati Cerkev, je imel zaradi njunega pastoralnega zanosa oba duhovnika za nevarna. Bula, ki je bil 30. aprila 1951 aretiran kot žrtev zarote državne tajne policije, je bil kljub temu, da je bil v zaporu, obtožen, da je pripravil atentat, v katerem so bili 2. julija 1951 v kraju Babice ubiti nekateri komunistični funkcionarji. Obsodili so ga na smrt z obešanjem, kar se je zgodilo 20. maja 1952 v zaporu v Jihlavi. Tudi Drbola, ki je bil aretiran 17. junija 1951, je bil obtožen za atentat v Babicah, medtem ko je bil zaprt v istem zaporu. Usmrčen je bil 3. avgusta 1951.

Oba duhovnika so preslepili in zaprli zaradi pasti, ki so jo nastavile lažne priče. Utrpela sta nasilje in mučenje, kar je vodilo do izkrivljanja dogodkov in prisilnega podpisa lažnih priznanj krivde. Zato sta bila kot žrtvi montiranih sodnih procesov obsojena na smrt. Zavedala sta se nevarnosti, ki so jima grozile v dramatičnem kontekstu sovražnosti do Cerkve ter sta kljub težkim pogojem v zaporu in mučenju vse sprejela z vero in zaupanjem v Božjo voljo, kot to potrjujejo pisma, napisana pred smrtjo, in pričevanje duhovnika, ki je spovedal Jana Bulo.

Štirim Božjim služabnikom priznane junaške kreposti

Z objavo dekretov, ki jih je odobril sveti oče, je Cerkev dobila tudi štiri nove častitljive Božje služabnike. To so:
Cistercijanka Maria Evangelista Quintero Malfaz, ki se je rodila v Španiji leta 1591, umrla pa leta 1648.
Škofijski duhovnik Angelo Angioni s Sardinije, ki je živel med letoma 1915 in 2008.
Dominikanec José Merino Andrés, ki se je rodil leta 1905 v Madridu, umrl pa leta 1968.
Leone Ramognino iz reda bosonogih karmeličanov. Rodil se je leta 1890 v Sassellu na severu Italije, umrl pa leta 1985.