Gallagher: Nadomestno materinstvo krši dostojanstvo otroka in matere

Edoardo Giribaldi – Rim

Tajnik za odnose z državami je v svojem govoru najprej poudaril, da vprašanje nadomestnega materinstva zadeva celotno človeštvo. Prav tako je spomnil na besede, ki jih je papež Leon XIV. posvetil tej temi 9. januarja letos v govoru diplomatskemu zboru, akreditiranem pri Svetem sedežu. Nadomestno materinstvo je označil za prakso, ki s tem, da nosečnost spremeni »v tržno storitev, krši dostojanstvo otroka, ki je zreduciran na "izdelek", pa tudi matere, saj se instrumentalizira njeno telo in proces rojstva ter spreminja prvotni načrt odnosov v družini«. Ob tem je nadškof spomnil, da je tudi papež Frančišek v govoru diplomatom nadomestno materinstvo, ki temelji na »izkoriščanju materialne stiske matere«, označil za »obsojanja vredno«.

V nasprotju s človekovim dostojanstvom

Po Gallagherjevih besedah je bistven problem, zaradi katerega je nadomestno materinstvo v nasprotju s človekovim dostojanstvom, dejstvo, da človek postane potrošno blago. Pojasnil je, da oseba ne more biti zreducirana na predmet transakcije, niti kadar se ta praksa predstavlja kot dejanje velikodušnosti. Ne glede na pravne formulacije se ne moremo izogniti stvarnosti: gre za prodajo otroka, ki je zaupan kupcem na podlagi pogodbe, ki v središče postavlja interese odraslih in ne otrok. Vatikanski tajnik za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami je nato izpostavil vpliv nadomestnega materinstva na žensko telo, ki je zreducirano na zgolj reproduktivno sredstvo, s čimer se zakrije bivanjski in neprenosljiv pomen nosečnosti. Ni naključje, da del feminističnega sveta obsoja to prakso, ker žensko zreducira zgolj na »inkubator«.

Odpraviti nadomestno materinstvo

Sledil je poziv, da bi se uprli pogosto »površinski« razlagi nadomestnega materinstva, ki jo včasih še podkrepijo primeri iz sveta slavnih. Po nadškofovem mnenju to nikakor ne predstavlja »napredka«, ampak gre za »novo obliko kolonializma«, ki jo spodbujajo tržni mehanizmi, ki omogočajo izkoriščanje najbolj ranljivih ljudi. Formalno soglasje ženske samo po sebi ni »zagotovilo« proti zlorabi, saj so pogodbe pogosto podpisane pod »ekonomskim pritiskom«, z omejeno pogodbeno avtonomijo in prek posredniških agencij, ki še dodatno zmanjšujejo možnost odločanja o lastnem telesu. Ob pogledu na možne odgovore je Gallagher spomnil, da so številne države v svojih zakonskih ureditvah prepovedale nadomestno materinstvo, čeprav se morajo soočati s kompleksnostjo primerov, kadar se ta praksa izvaja v tujini. V ta kontekst spada tudi mednarodna razprava, ki v okviru Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu ne predlaga prepovedi, ampak ureditev tega pojava. Po nadškofovem mnenju je hipoteza o mednarodnem pravnem okviru »neprimerna in kontraproduktivna«, saj bi na koncu spodbudila povpraševanje. Na trgu, je pojasnil, ta vpliva na ponudbo: poenostavitev in povečanje varnosti postopkov bi pomenilo, da bi se vedno več ljudi odločalo za nadomestno materinstvo in bi se posledično »rojevalo več otrok, namenjenih za prodajo«. Zato, je sklenil, se sklicevanje na »največjo korist otroka« ne more rešiti s predpisi: edini dosleden odgovor ostaja odprava te prakse.

Ob koncu svojega govora je msgr. Gallagher poudaril, da se nadomestno materinstvo pogosto širi v revnejših državah in da zgolj dejstvo, da ima nekdo finančne možnosti, nikomur ne daje pravice do otroka, ki ostaja »Božji dar«. Prav tako je poudaril pomen mednarodnega sodelovanja, da bi se preprečilo širjenje teh zlorab.

Roccella: nikoli ne smemo govoriti o »darovanju«

Ministrica Roccella je svojo pozornost usmerila na italijansko zakonodajo na področju nadomestnega materinstva. »Nikoli nismo odvzeli nobene pravice otroku,« je zatrdila in pojasnila, da je bil cilj zakonodaje zagotoviti njeno učinkovitost, tako da je uporaba te prakse v tujini s strani italijanskega državljana kazniva. Pojasnila je, da je ta odločitev odgovor na potrebo po zaščiti mladoletnih in v boju proti oblikam izogibanja zakonu. Roccella je nato poudarila, da nobena država sama ne more opredeliti kaznivega dejanja globalnega obsega, zato je potrebno mednarodno zbliževanje in ozaveščanje v multilateralnih ustanovah, kot so Združeni narodi. Dejala je, da je nujno spodbujati oblikovanje delovnih skupin, ki bodo sposobne preprečiti postopno uveljavljanje »komercializacije« materinstva in enega od osrednjih elementov, ki zaznamujejo nove oblike starševstva: »pogodbeno urejanje«. Ministrica je zaključila z besedami, da v nadomestnem materinstvu ni nič altruističnega, prav tako ne moremo govoriti o »darovanju«, kot je to v primeru solidarnostnih praks, kot sta darovanje krvi ali organov.