Konzistorij, tretja seja o skupnem dobrem in razpokah našega časa
Kardinali so dan začeli s sveto mašo, ki jo je daroval kardinal Giovanni Battista Re, dekan kardinalskega zbora. V dvorani Pavla VI. so se zbrali ob 9.30 in začeli z molitvijo.
Moderator kardinal Protase Rugambwa, metropolit nadškof Tabora v Tanzaniji, se je v papeževem imenu zahvalil za podporo njegovim pozivom k miru in kardinale povabil, naj pomagajo k njihovi »še večji učinkovitosti« v svojih škofijah in regijah, »da bi se slišal enoglasen poziv, ki bi temu prizadevanju dal še večjo moč«.
Sledil je govor kardinala Stephena Brislina, nadškofa metropolita Johannesburga, o odnosu med uvodom in zaključkom okrožnice Magnifica Humanitas. Kot je dejal, »prve strani postavljajo nekaj ključnih vprašanj o tem, kako človeštvo gradi svojo prihodnost, zadnje strani pa kažejo, kako ta vprašanja najdejo krščanski odgovor v obliki teoloških kreposti, ki jih živimo skozi zgodovino in podpiramo z molitvijo«.
Delo po skupinah je bilo osredotočeno na tri vprašanja: Katere so danes tiste razpoke v vaših okoliščinah, ki otežujejo ustvarjanje skupnega dobrega? Kakšna so pričakovanja in katera vprašanja se porajajo pri ljudeh in narodih, ki jih je Cerkev poklicana poslušati in ki jih morda premalo poslušamo? Katere podpore, smernice ali pobude krajevnih Cerkva in vesoljne Cerkve bi lahko učinkoviteje pripomogle k prizadevanju za izgradnjo skupnega dobrega?
Papež se ni udeležil dela po skupinah, bil pa je prisoten na prvem delu srečanja in pozneje na predstavitvi poročil.
Večina skupin se je v svojih razmišljanjih osredotočila na razumevanje globokih razpok našega časa, med ljudmi, narodi, znotraj družb in znotraj samih družin; na to, kako te povzročajo rane, zlasti med najrevnejšimi, najbolj ranljivimi, mladimi, ki jim manjka občutek za novost, in odraslimi, ki jim primanjkuje modrost let. Poročila so izpostavila nevarnost pomanjkanja smisla, smiselnih odnosov ter identitete, kar vodi v plemenske drže. Poudarjen je bil vpliv pretiranega individualizma, ki ustvarja iluzijo, da drugi obstajajo zaradi našega uspeha. V tem kontekstu se je govorilo tudi o izzivu, ki ga predstavlja umetna inteligenca kot antropološka razsežnost.
Skupine so govorile o vrednosti skupnega dobrega kot nečem, kar je težko dojeti in razumeti in za kar si politika pogosto ne prizadeva. Občutek skupnega dobrega izhaja iz vere v Boga, ki vodi človeštvo k premagovanju vsake ovire. Kardinali so poudarili vlogo politike, ki bi morala biti povezana z izvajanjem družbenega nauka Cerkve. Več skupin je poudarilo tudi vrednost sinodalnosti kot poti do poslušanja, dialoga in soodgovornosti.
