Digitalizacija vizualne dediščine papeža Janeza Pavla II.
Lorenzo De Cesaris – Vatikan
Če tehnologija ohranja vidno, ljudje ohranjajo nevidno. V tem primeru gre za skoraj tri desetletja dolgo zgodovino pontifikata Janeza Pavla II., ki je ujeta v več kot štirih milijonih podob. Ta izjemna vizualna dediščina bo končno digitalizirana in podeljena s celotnim svetom.
Podobe neizbrisnega pečata
Pontifikat Karola Wojtyłe je pustil neizbrisen pečat v sodobnem imaginariju. Zato Dikasterij za komunikacijo začenja celovit postopek zaščite in ocenitve tega dragocenega fotografskega arhiva. Projekt, ki je bil predstavljen v sredo, 8. julija, na sedežu dikasterija, je del precej širšega programa, ki ga je leta 2023 pod vodstvom Francesca Mascija začela Tehnološka sekcija.
V projektu bodo sodelovali Francesco Sforza – fotograf, ki je z objektivom svojega fotoaparata spremljal in ovekovečil pontifikate od Pavla VI. do Leona XIV., laboratorij za restavriranje filmov »Immagine Ritrovata« v Bolonjski kinoteki, ki se ukvarja z znanstveno koordinacijo in restavriranjem, ter podjetje za tehnologijo digitalizacije Bucap.
Tri desetletja fotografskega spomina
Cilj je svetu povrniti fotografski spomin na 27 let pontifikata Janeza Pavla II., ki je med drugim povzet v 104 apostolskih potovanjih in 146 pastoralnih obiskih, kar skupaj znaša več kot 4,7 milijona fotografij, ki dokumentirajo izjemno učiteljstvo in mednarodno prisotnost poljskega papeža – številke, ki govorijo tudi o osrednji vlogi, ki so jo imele fotografije v letih njegovega pontifikata.
Prvi fotografski studio
Prve fotografije te bogate dediščine segajo v leto 1977, ko je bil za potrebe vatikanskega časnika L'Osservatore Romano v dveh majhnih sobah, od katerih je bila ena pod stopnicami, postavljen prvi improvizirani fotografski studio. Z leti se je razvil arhiv, ki danes z milijoni fotografij pripoveduje o pomembnem obdobju v zgodovini Cerkve.
Ohranjati in deliti s svetom
Projekt vključuje kompleksen operativni proces: od pridobivanja fotografskih negativov do uredniške izbire, preselitve in zaščite izvirnega gradiva, tudi z restavratorskimi deli, če bo to potrebno. Rezultat bo digitalna dediščina, posvečena ohranjanju in vrednotenju vizualnega spomina, dostopnega vsem.
S pogledom v preteklost gradimo prihodnost
V dobi, ki jo zaznamujejo globoke tehnološke preobrazbe, ima projekt tudi simbolno vrednost. Prefekt Dikasterija za komunikacijo Paolo Ruffini je poudaril, kako ta pobuda med drugim priča o prehodu iz analognega v digitalno, v današnjem svetu, v katerem »spomin brez podob tvega, da bo oslabel in izumrl«. Ruffini je izpostavil pomen ohranjanja dela tistih, ki so bili pred nami, saj prav s pogledom v preteklost gradimo prihodnost. Dejal je, da tehnologije nikoli ne smemo ločiti od človeškega zanimanja in inteligence, zlasti ko gre za fotografijo in podobe.
