Na Trgu svetega Petra ambulanti za brezdomce in pomoči potrebne

Vatican News

Ambulanta Matere usmiljenja od leta 2015

Ambulanta Matere usmiljenja se nahaja v prostorih nekdanje vatikanske pošte in je bila ustanovljena na željo papeža Frančiška v času izrednega jubileja usmiljenja leta 2015. Kot je za vatikanske medije povedala sestra Annalisa Maggiolini, koordinatorka ambulante, je po letih služenja med ostarelimi in osebami s posebnimi potrebami tukaj odkrila »popolnoma nov svet«; svet, ki ga sestavljajo fizično in psihično krhke osebe; svet odvisnosti, trpečih obrazov in ljudi v stiski.

Na začetku en zdravnik, danes 120

Gre za stvarnost, ki se je v desetih letih bistveno razširila, tako glede števila oseb, ki se nanjo obrnejo, kot tudi glede števila zaposlenih. Ambulanta se je začela z enim zdravnikom, ki je prihajal ob ponedeljkih popoldan, nato pa so se postopoma pridružili tudi drugi zdravniki, medicinske sestre, farmacevti, zdravstveni tehniki in sprejemno osebje. Danes jih je 120, vsi so prostovoljci, med njimi so tudi primariji in profesorji z različnih področij medicine.

Letos že 20.000 storitev

V letošnjem letu so nudili že skoraj 20.000 storitev, vključno s splošnimi in specialističnimi zdravniškimi pregledi, pa tudi na področju zobozdravstva, fizioterapije, kliničnih preiskav in radiologije; brezplačno je bilo razdeljenih več kot 12.000 škatlic zdravil; 1.074 pacientov se je na ambulanto obrnilo prvič. Massimo Ralli, ki ga je sveti oče 30. junija 2026 imenoval za podtajnika Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju, pravi, da srečujejo zelo veliko ljudi, vsak ima svojo zgodbo in skoraj vsi so sami. Po njegovih besedah v bolezni osamljenost človeka še bolj teži. »Mnogi so brez dokumentov, materialne dobrine, ki jih imajo, pa nosijo v nahrbtnikih, potovalkah ali vrečah. Vendar v obrazu vsakega izmed njih vidimo Kristusov obraz. Ko jih sprejmemo ob vhodu v ambulanto, jih gledamo v oči in jim nudimo zdravniški pregled, jim povrnemo dostojanstvo. In tako te majhne ambulante postanejo posebna mesta, kjer srečanje z bratom postane živo srečanje Kristusom,« je še poudaril Ralli.

Dokumenti niso pogoj

Ambulanta danes zagotavlja osnovno zdravstveno oskrbo, če je potrebno, pa se paciente napoti v rimske bolnišnice. Če ima oseba dokumente, jo zabeležijo, če jih nima, vseeno v računalnik vnesejo podatke z imenom, ki ga navede. Večina nima zdravstvenega zavarovanja ali pa ne more plačati dragih zdravljenj ali preiskav. V zadnjih letih se je povečalo število Italijanov, ki prosijo za zdravstveno pomoč ali za zdravila brez recepta, ki si jih ne morejo privoščiti. Pogosto so prav ta tudi najbolj potrebna za lajšanje bolečin tistih, ki spijo na ulici.

Lani nova ambulanta Svetega Martina

Novembra lani so poleg ambulante Matere usmiljenja odprli še ambulanto Svetega Martina, ki jo je ob jubileju revnih blagoslovil papež Leon XIV. Opremljena je z dvema sobama z najsodobnejšo opremo za radiološke preiskave, ki zahvaljujoč najnovejši generaciji rentgenskih aparatur omogoča hitro in natančno diagnosticiranje pljučnice, zlomov kosti, tumorjev, degenerativnih bolezni, kamnov in črevesnih zaprtij. Ena izmed prostovoljk v tej ambulanti je Maria Luisa Basile, onkologinja, specialistka splošne patologije, ki je že nekaj časa v pokoju, potem ko je bila zaposlena na Polikliniki Umberta I. in je poučevala tudi na univerzi. Ob izbruhu vojne v Ukrajini je pomislila na ženske z rakom, ki so zaradi konflikta zapustile svojo državo in so morale prekiniti onkološko zdravljenje. V ambulantah elemozinerije je uresničila svojo idejo, ki se je zatem razširila tudi na brezdomce in najrevnejše.
Po njenih besedah je zdravje temeljna pravica vseh, pomembno pa je, da paciente v ambulanti obravnavajo celostno, saj ima večina več bolezni hkrati. Pristop ne zajema le zdravstvenega, temveč tudi psihosocialni vidik. Pozornost namenjajo preventivi: pri ženskah je v ospredju tveganje za raka dojke, pri moških pa za raka prostate.

Zastonjskost daru

Luca Pagano Mariano je eden izmed petih farmacevtov prostovoljcev, ki skrbijo za zalogo zdravil, namenjenih ljudem, ki pridejo v ambulanto in ki pogosto nimajo zdravstvenega zavarovanja. Zdravstvena oskrba je vedno povezana z zdravili. Razdeljujejo predvsem protibolečinska in protivnetna zdravila ter zdravila za presnovo. Pagano Mariano pod kolonadami že deset let dela kot prostovoljec. Pravi, da sicer dela v lekarni, v komercialni in zasebni dejavnosti z izrecnim ciljem ustvarjanja dobička, saj gre za podjetje, ki mora preživeti. »Tukaj pa se znajdeš v stvarnosti, kjer tega pojma ni; sem prideš, ker pacient potrebuje zdravilo, ki mu ga je treba dati, brez kakršnega koli povračila. In to je zastonjskost daru.«

Nasmeh, ki pomirja

Med prostovoljci je tudi Giuseppe Cosmo Sposato, ki z nasmehom in lepo besedo sprejme ljudi, ki pridejo v ambulanto. Po tem, ko je vse življenje delal v javnem sektorju, se je upokojil ter pred dvema letoma sprejel predlog prijatelja in se odločil, da bo služil drugim in Cerkvi. Sam pravi, da skuša pacientom pomagati, da se počutijo kot doma; vljudno jih vpraša, kaj potrebujejo, vpiše njihove podatke in jim pove, kateri zdravniki so tisti dan na voljo. To je oblika poslušanja, usmerjanja in razpoložljivosti. Od pozdrava se pogovor pogosto preusmeri na vsakdanje teme, na težave, ki jih imajo, ali na to, kako so prišli do ambulante. Če pa je kdo zaskrbljen, poskuša to ublažiti z nasmehom, pravi Giuseppe, ki ga mnogi kličejo kar dedek, oče ali stric. Nekateri ga vprašajo, če morajo pregled plačati, on pa na široko odpre oči in takoj reče: »Neee! Vse je brezplačno.«