Sveti sedež: Varovanje vode pomeni varovanje samega življenja

Dostop do varne pitne vode in pravica do življenja

Stalno opazovalno predstavništvo Svetega sedeža pri Združenih narodih je podalo izjavo ob razpravi o šestem cilju trajnostnega razvoja, da je treba vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri. Politični forum na visoki ravni je potekal 7. julija 2026 na sedežu ZN v New Yorku.

»Dostop do varne pitne vode in sanitarij je bistvenega pomena za polno uživanje pravice do življenja. Vendar milijarde ljudi še vedno nimajo dostopa do varne in zanesljive vode ter sanitarij. Ta neenakost ni le razvojni izziv, temveč velika krivica, ki krši človekovo dostojanstvo in duši celostni človekov razvoj. Te razlike niso le neuspeh pri doseganju cilja trajnostnega razvoja št. 6, temveč tudi pomanjkanje zavezanosti varovanju svetosti življenja,« beremo v izjavi Svetega sedeža, ki ima pri ZN status članice opazovalke.

»Voda ni niti dobrina niti gospodarski vir, ki bi ga bilo treba izkoriščati. Je skupno dobro in skupni dar, zaupan vsej človeški družini. Zato je bistveno, da se z njo upravlja na podlagi pravičnosti, solidarnosti in univerzalne namembnosti dobrin za sedanje in prihodnje generacije.«

Večja podpora državam v razvoju

Sveti sedež izpostavlja, da je nujno treba povečati podporo državam v razvoju, zlasti tistim, ki se nahajajo v posebnih razmerah, in sicer z »zagotavljanjem večjih finančnih sredstev, prenosom tehnologije in krepitvijo zmogljivosti«. Hkrati pa je treba vlagati v pojmovanje vode kot »skupne dobrine človeštva« in se »upreti komodifikaciji osnovnih človeških potreb« (Leon XIV., Svetovni program za hrano Združenih narodov, 22. junij 2026).

Potrebna je korenita kulturna in etična preobrazba

Vendar pa doseganje cilja trajnostnega razvoja, ki se nanaša na vodo, ne zahteva le tehničnih virov, ampak prav tako korenito »kulturno in etično preobrazbo«. Izobraževalni in ozaveščevalni programi, ki spodbujajo odgovorno upravljanje, so zato temeljnega pomena. »Posameznike, družine in skupnosti je treba spodbujati k prepoznavanju vrednosti vode, izogibanju odpadkom in sprejemanju trajnostnih vzorcev porabe.«

»Ta pristop – še piše v izjavi – zahteva obnovljen občutek odgovornosti na vseh ravneh: osebni, lokalni, nacionalni in mednarodni.« Prav tako pa »spodbuja politiko, da daje prednost blaginji revnih in ljudi v stiski« ter tako »zagotavlja, da ima vsak dostop do te skupne dobrine«.