Jubilejna avdienca. Papež: Postati mali, da bi slutili in služili sanjam Boga.
Med katehezo tokratne jubilejne avdience je sveti oče upanje povezal s slutnjo malih in preprostih ljudi, ki imajo ponižno srce. Prav je, da v mislih in srcu človeka ostane še kaj prostora za Božje razodevanje. Ko se v Božjem ljudstvu porodijo nove slutnje, pride tudi do velikega upanja.
Papež je izpostavil, da Bog vodi svojo Cerkev in ji kaže nove poti tudi po slutnji Božjega ljudstva: »Slutiti pomeni imeti čut malih za kraljestvo, ki prihaja. Naj nam jubilej pomaga postati mali v skladu z evangelijem, da bi slutili in služili sanjam Boga!«
Svetopisemski odlomek: Lk 10, 21-22
Prav tisto uro se je Jezus razveselil v Svetem Duhu in rekel: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim in razodel malim. Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče. Nihče ne ve, kdo je Sin, razen Očeta, in kdo je Oče, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti.«
Jubilejna kateheza
Upati pomeni slutiti. Ambrož Milanski
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Jubilej nas spreminja v romarje upanja, ker slutimo veliko potrebo po prenovi, ki se dotika nas in vse zemlje.
Pravkar sem rekel »slutimo«: glagol slutiti opisuje gibanje duha, inteligenco srca, ki jo je Jezus našel zlasti v malih, torej v osebah ponižnega srca. Pogosto namreč učeni ljudje slutijo malo, ker predvidevajo, da vse vedo. Lepo pa je, če imamo v mislih in srcu še kaj prostora, da bi se Bog lahko razodel. Koliko upanja je, ko se v Božjem ljudstvu porodijo nove slutnje!
Jezus se tega veseli, poln je veselja, kajti zaveda se, da mali slutijo. Imajo sesnus fidei [čut vere], kar je kot »šesti čut« preprostih ljudi za Božje stvari. Bog je preprost in razodeva se preprostim. Zato obstaja nezmotljivost Božjega ljudstva v verovanju, katere izraz in služba je nezmotljivost papeža (prim. drugi vatikanski koncil, Lumen gentium, 12; Mednarodna teološka komisija, Sensus fidei v življenju Cerkve, 30-40).
Rad bi spomnil na trenutek v zgodovini Cerkve, ki kaže, kako lahko upanje izhaja iz sposobnosti ljudstva, da sluti. V četrem stoletju je bila Cerkev v Milanu razklana zaradi velikih sporov in izvolitev novega škofa se je spreminjala v pravi izgred. Posredovala je civilna oblast, guverner Ambrož, ki je s svojo veliko sposobnostjo poslušanja in posredovanja prinesel mir. Zgodba pravi, da se je takrat zaslišal otroški glas, ki je vpil: »Ambrož, škof!« In tako je tudi vse ljudstvo zahtevalo: »Ambrož, škof!«
Ambrož niti ni bil krščen, bil je le katehumen, torej se je pripravljal na krst. A ljudstvo je slutilo nekaj globljega v tem človeku in ga je izvolilo. Tako je Cerkev dobila enega svojih največjih škofov in učitelja Cerkve.
Ambrož sprva tega noče in celo pobegne. Nato pa razume, da je to Božji klic, zato se da krstiti in posvetiti v škofa. Kristjan postane tako, da postane škof! Ali vidite kako velik dar so mali podarili Cerkvi? Tudi danes je to milost, za katero moramo prositi: postati kristjani, ko živimo prejeto poklicanost! Si mama, si očka? Postani kristjan kot mama in kot očka. Si podjetnik, delavec, učitelj, duhovnik, redovnica? Postajaj kristjan na svoji poti. Ljudstvo ima ta »čut«: razume, če postajamo kristjani ali ne. In lahko nas popravi, lahko nam pokaže Jezusovo pot.
Sveti Ambrož je tekom let svojemu ljudstvu veliko vrnil. Na primer, izumil je nove načine petja psalmov in hvalnic, obhajanja in pridiganja. On sam je znal slutiti in tako se je upanje pomnoževalo. Avguštin se je spreobrnil zaradi njegovega pridiganja in Ambrož ga je tudi krstil. Slutiti je način upanja, ne pozabimo tega!
Bog tako tudi vodi svojo Cerkev, da hodi naprej, in ji pri tem kaže nove poti. Slutiti pomeni imeti čut malih za kraljestvo, ki prihaja. Naj nam jubilej pomaga postati mali v skladu z evangelijem, da bi slutili in služili sanjam Boga!
Photogallery
