Papež pri katehezi: Marija je popolni vzor tega, kar je poklicana biti vsa Cerkev
Sveti oče je izpostavil, da je Marija »popolni vzor tega, kar je poklicana biti vsa Cerkev«. V njej nam je ponujena »popolna oblika brezpogojne odprtosti za božjo skrivnost«. Je mati vse Cerkve, zato se nanjo lahko obrnemo z otroškim zaupanjem in v gotovosti, da nas bo slišala, varovala in ljubila. V Mariji »sijeta tako zastonjska izvolitev s strani Boga kot njena svobodna privolitev vere vanj«.
Papež je dejal, da nas koncilska konstitucija Lumen gentium, uči »ljubiti Cerkev in v njej služiti izpolnitvi Božjega kraljestva, ki prihaja in ki se bo v polnosti uresničilo v slavi«. Povabil je, naj Marijo prosimo, da bi v nas rasla ljubezen do Svete Matere Cerkve.
Svetopisemski odlomek: Apd 1,13-14
Ko so prišli v mesto, so stopili v gornje prostore, kjer so se zadrževali: Peter in Janez, Jakob in Andrej, Filip in Tomaž, Bartolomej in Matej, Alféjev sin Jakob in Simon Gorečnik in Jakobov sin Juda. Vsi ti so enodušno vztrajali v molitvi z ženami, z Jezusovo materjo Marijo in z njegovimi brati.
Dokumenti drugega vatikanskega koncila
II. Dogmatična konstitucija Lumen gentium
9. Devica Marija, vzor Cerkve
Dragi bratje in sestre, dober dan in dobrodošli!
Drugi vatikanski koncil je zadnje poglavje dogmatične konstitucije o Cerkvi želel posvetiti Devici Mariji (prim. Lumen gentium, 52-69). Marija je »priznana kot izjemen in povsem edinstven ud Cerkve ter kot podoba in najsijajnejši vzor Cerkve v veri in ljubezni« (Lumen gentium, 53). Te besede nas vabijo, da spoznamo, kako lahko v Mariji, ki je pod delovanjem Svetega Duha sprejela in rodila Božjega Sina, ki je prišel v mesu, prepoznamo tako vzor kot tudi edinstveni ud in mater celotne cerkvene skupnosti.
Ker se pusti oblikovati delovanju milosti, ki se je izpolnila v njej, in sprejme dar Najvišjega s svojo vero in deviško ljubeznijo, Marija postane popolni vzor tega, kar je poklicana biti vsa Cerkev: stvaritev Gospodove besede in mati Božjih otrok, rojenih v poslušnosti delovanju Svetega Duha. V kolikor je po antonomaziji vernica, v kateri nam je ponujena popolna oblika brezpogojne odprtosti za božjo skrivnost v občestvu svetega Božjega ljudstva, je Marija edinstveni ud cerkvene skupnosti. In nazadnje, ker rojeva sinove v Sinu, ki jih ljubi v večnem Ljubljenem, ki je prišel med nas, je Marija mati vse Cerkve, ki se lahko nanjo obrne z otroškim zaupanjem in v gotovosti, da jo bo slišala, varovala in ljubila.
Vse te značilnosti Device Marije bi lahko izrazili tako, da bi o njej govorili kot o ženi, podobi Skrivnosti. Z izrazom žena je poudarjena zgodovinska konkretnost te mlade hčere Izraela, ki ji je bilo dano živeti izjemno izkušnjo, da postane Mesijeva mati. Z izrazom podoba je izpostavljeno, da se v njej uresniči dvojno gibanje, spust in vzpon: v njej sijeta tako zastonjska izvolitev s strani Boga kot svobodna privolitev vere vanj. Marija je torej žena podoba Skrivnosti, torej božjega načrta zveličanja, ki je bil nekoč skrit in se je v polnosti razodel v Jezusu Kristusu.
Koncil nam je zapustil jasno učenje o posebnem mestu, ki je v odrešenjskem delu namenjeno Devici Mariji (prim. Lumen gentium, 60-62). Spomnil nas je, da je edini Srednik odrešenja Jezus Kristus (prim. 1 Tim 2,5-6) in da njegova Presveta Mati »na noben način ne zatemnjuje in ne zmanjšuje tega edinega Kristusovega sredništva, ampak kaže njegovo moč« (Lumen gentium, 60). Hkrati je »blažena Devica, ki je po načrtu o učlovečenju Besede od vekomaj v naprej določena za Božjo mater, […] s pokorščino, vero, upanjem in gorečo ljubeznijo na docela edinstven način sodelovala v Odrešenikovem delu za obnovitev nadnaravnega življenja duš. S tem je postala za nas mati v redu milosti« (Lumen gentium, 61).
V Devici Mariji se zrcali tudi skrivnost Cerkve: v njej Božje ljudstvo najde svoj izvor, svoj vzor in svojo domovino. V Gospodovi Materi Cerkev zre svojo lastno skrivnost, ne le zato, ker v njej najde vzor deviške vere, materinske ljubezni in zakonske zaveze, k čemur je poklicana, ampak tudi in predvsem zato, ker v njej prepozna svoj arhetip, idealno podobo tega, kar je poklicana biti.
Kot lahko vidimo, nas razmišljanja o Devici Mariji, ki so zbrana v konstituciji Lumen gentium, učijo ljubiti Cerkev in v njej služiti izpolnitvi Božjega kraljestva, ki prihaja in ki se bo v polnosti uresničilo v slavi.
Pustimo se torej nagovoriti temu vzvišenemu vzoru, ki je Marija, Devica in Mati, in jo prosimo, naj nam s svojo priprošnjo pomaga odgovoriti na vprašanja, ki nam jih zastavlja s svojim zgledom: ali s ponižno in dejavno vero živim svojo pripadnost Cerkvi? Ali v njej prepoznavam skupnost zaveze, ki mi jo je podaril Bog, da bi se odzval na njegovo neskončno ljubezen? Ali se čutim kot živi del Cerkve, v poslušnosti pastirjem, ki mi jih je dal Bog? Ali gledam na Marijo kot na vzor, edinstven ud in mater Cerkve ter jo prosim, naj mi pomaga biti zvest učenec njenega Sina?
Sestre in bratje, naj nam Sveti Duh, ki se je spustil na Marijo in ki ga ponižno in zaupno kličemo, pomaga, da bomo v polnosti živeli te čudovite stvarnosti. In sedaj, ko smo se poglobili v konstitucijo Lumen gentium, prosimo Devico, naj nam izprosi ta dar: da bi v vseh nas rasla ljubezen do Svete Matere Cerkve. Tako bodi!
Photogallery
