Sveti oče mladim: Biti blizu Kristusu, vero živeti v skupnosti skupaj z drugimi

Srečanje je potekalo v petek, 31. oktobra 2025, papež Leon XIV. pa je pripravljen govor izročil v branje. Mednarodno svetovalno telo za mlade je povezano z Dikasterijem za laike, družino in življenje. Ustanovljeno je bilo z namenom, da bi zastopalo poglede mladih na različne zadeve, ki so pomembne za poslanstvo Cerkve.

Udeležba, ki izvira iz bližine Kristusovemu Srcu

Sveti oče najprej spregovori o izvoru pristne udeležbe v Cerkvi. Da bi lahko izpolnili svojo nalogo, morajo mladi razumeti, da so »udeleženi v življenju in poslanstvu Cerkve«. To je univerzalno poslanstvo, namenjeno »vsem moškim in ženskam«, iz vseh delov sveta, vseh kultur in družbenih razmer. »Od kod izvira pristna cerkvena udeležba? Rekel bi, da izvira iz naše bližine Kristusovemu Srcu. Njen izvor je torej duhoven, ne ideološki ali politični.«

Človeška in duhovna zrelost: v svojem srcu čutiti ves svet

Malo pred svojo smrtjo je Jezus molil k Očetu z naslednjimi besedami: »Toda ne prosim samo za té, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame: da bi bili vsi eno« (Jn 17,20–21). »Jezusa ne zanima le majhen krog učencev, ki jih ima pred seboj; gleda dlje. Njegove misli so usmerjene k vsem ljudem, tako tistim, ki so daleč stran, kot tistim, ki bodo prišli v prihodnosti. Želi si, da bi bili vsi odprti za sporočilo zveličanja, ki ga bodo prinesli njegovi učenci, in da bi v njem vsi odkrili enost vere in medsebojne ljubezni. Z eno besedo, Gospod vedno nosi ves svet v svojem srcu. To je vir udeležbe.«

»Tisti, ki so blizu Jezusu, postanejo njegovi prijatelji skozi molitev, zakramente in vsakodnevno življenje, začnejo čutiti, kar on čuti. V svojem srcu začnejo čutiti ves svet: nihče jim ni tuj in do nobene osebe niso ravnodušni. Zanima in dotakne se jih trpljenje drugih, njihove potrebe in hrepenenja. To v njih poraja željo po udeležbi, da bi bili del univerzalnega poslanstva Cerkve, ki je usmerjeno k vsem. Ta vključenost je tudi znamenje človeške in duhovne zrelosti. Medtem ko se otroci ukvarjajo le s svojimi potrebami, zrela oseba zna deliti težave drugih in jih sprejeti za svoje.«

»Tudi vi ste poklicani k tej zrelosti in povabljeni, da se “potopite” v Kristusa, da bi čutili, kot čuti on, in videli, kot vidi on. Na poseben način vas zanimajo upanja, sanje in težave mladih, vseh mladih našega časa. Pozivam vas, da nanje gledate z enakim Kristusovim sočutjem in si poskušate predstavljati, kako jim lahko Cerkev, navdihnjena z vero, gre naproti.«

Sinodalnost in občestvo Cerkve

Drugi vidik je sinodalnost, ki je eden od načinov za uresničevanje narave Cerkve kot občestva. »Po podobi Svete Trojice je Cerkev tudi občestvo oseb, vernikov vseh starosti, jezikov in narodnosti, ki so skupaj na poti, se med seboj bogatijo in delijo duhovne darove. V sinodalni Cerkvi torej želimo prisluhniti, kaj Sveti Duh govori mladim; želimo sprejeti njihove karizme, darove, ki so specifični za njihovo starost in njihovo občutljivost.«

»Mladi so v sinodalni Cerkvi poklicani, da spregovorijo v imenu svojih vrstnikov. Po vas želimo slišati glasove šibkih, revnih in osamljenih, beguncev in tistih, ki se s težavo vključijo v družbo ali dostopajo do izobraževalnih priložnosti. Njihove glasove prepogosto preglasi hrup močnih, uspešnih in tistih, ki živijo v “ekskluzivnih” okoljih.«

Ujetniki svojih lastnih nagnjenj in projekcij

Sinodalna Cerkev je za mlade tudi izziv, je »katalizator, ki jih spodbuja, naj svoje vere ne živijo izolirano«. V zadnjih letih je veliko mladih »pristopilo k veri prek družbenih omrežij, uspešnih programov in priljubljenih spletnih krščanskih pričevalcev«.

»Nevarnost pa je v tem,« opozori papež, »da je na spletu odkrita vera omejena na individualne izkušnje, ki intelektualno in čustveno pomirjajo, vendar pa niso nikoli “utelešene”. Takšne izkušnje ostajajo “raztelešene”, ločene od “cerkvenega telesa”. Prav tako se ne živijo ob drugih v realnih življenjskih situacijah, odnosih ali medsebojni podelitvi. Algoritmi družbenih medijev prepogosto ustvarijo zgolj odmevni oder za posameznike, izbirajo le osebne preference in okuse ter jih “pošljejo nazaj” povečane in obogatene s privlačnimi predlogi. Vendar pa vsak ostaja sam s sabo, ujetnik svojih lastnih nagnjenj in projekcij.«

Izkušnja živete sinodalnosti

V tem smislu »izkušnja živete sinodalnosti preseže ovire posameznika in spodbuja mlade ljudi, da postanejo dejavni člani družine Jezusa Kristusa«. »To nam omogoča, da vero živimo skupaj in svojo ljubezen izkazujemo tako, da jo živimo v skupnosti in z ostalimi mladimi delimo svojo naklonjenost, čas, vero in težave. Cerkev ponuja veliko različnih možnosti za življenje naše vere v skupnosti, saj je vse lažje, ko to počnemo skupaj (prim. Christus vivit, 164).«

Prisluhniti Svetemu Duhu, ki nas vodi k poslanstvu

Zadnji vidik je poslanstvo. »Pristna sinodalnost vodi v poslanstvo. Delovanje Svetega Duha je namreč v središču sinodalnosti. Ne gre za pravila, ki vodijo sestanke. Gre za to, da s poslušanjem Duha ustvarimo prostor za Božje delovanje. Sveti Duh nas vedno poskuša voditi k vsej resnici (prim. Jn 16,13), da bi lahko vedno globlje sprejemali Jezusa, ki je Resnica. Duh nas spominja vsega, kar nam je Jezus povedal (prim. Jn 14,26) in njegove besede naredi pomembne za današnji čas. Duh nas torej vodi k poslanstvu.«

»Imeli boste tudi priložnost doživeti, kako vam lahko skupna molitev, poslušanje in pogovor pomagajo razumeti, na kakšen način naj bo evangelij navzoč v današnjem svetu. Cerkveno razločevanje za poslanstvo namreč pomeni v vsaki dobi razumeti, kako oznanjati evangelij vsem ljudem.«

»Vse to zahteva od vas, mladih, odprta srca, pripravljena prisluhniti tako “navdihom” Duha kot globokim ”težnjam” vsakega posameznika. Gledati morate onkraj videza, da bi iskali resnične odgovore, ki dajejo življenju smisel. Imeti morate srce, ki je odprto za Božji klic in ni zatopljeno v lastne načrte, ampak je pripravljeno razumeti in sočustvovati, preden si ustvarite sodbe. Pojem poslanstva vključuje tudi svobodo pred strahom, saj nas Gospod rad kliče, da utiramo nove poti. V tem smislu ste lahko kot mladi voditelji ustvarjalnosti in poguma.«

Prispevati k misijonarskemu poslanstvu Cerkve

Papež se mladim zahvaljuje za prispevek k »poslanstvu, ki bo misijonarskemu srcu Cerkve dal novo energijo in zagon«. Njihova organizacija – torej Mednarodno svetovalno telo za mlade – je »del širšega duhovnega gibanja, ki vključuje svetovni dan mladih, redno mladinsko pastoralo in nova mladinska gibanja ter ohranja Cerkev vedno mlado«.

»Dragi mladi, vi predstavljate mnoge svoje vrstnike, in po vas lahko tudi oni govorijo Cerkvi. Bodite prepričani, da se vaš glas sliši in jemlje resno. Vaša prisotnost in prispevek sta neprecenljiva. Naj vas Sveti Duh vodi, razsvetljuje in krepi v veselju krščanskega pričevanja.«