Papež mladim: Glejte kvišku, humanizirajte digitalni svet, pričujte resnico
Ne zadovoljite se z videzom, bodite usmerjeni »kvišku«
Papež je najprej spomnil na Petra Jurija Frassatija, italijanskega študenta, ki je bil kanoniziran v tem jubilejnem letu. »S svojo gorečo držo do Boga in bližnjega je ta mladi svetnik skoval dva stavka, ki ju je pogosto ponavljal, skoraj kot geslo: “Živeti brez vere ne pomeni živeti, ampak životariti” in “Kvišku”. To sta zelo resnični in spodbudni trditvi. Zato tudi vam pravim: imejte pogum za življenje v polnosti. Ne zadovoljite se z videzom ali modami: življenje, sploščeno na stvari, ki minejo, nas nikoli ne zadovolji. Vsak naj raje v svoje srcu reče: “Sanjam več, Gospod, hočem več: ti me navdihni!” Ta želja je vaša moč in dobro izraža prizadevnost mladih, ki načrtujejo boljšo družbo, v kateri nočejo ostati gledalci. Zato vas spodbujam, da ste nenehno usmerjeni “kvišku” in prižgete svetilnik upanja v mračnih urah zgodovine. Kako lepo bi bilo, če bi nekega dne vašo generacijo prepoznali kot “generacijo plus” in se je spominjali po dodatnem zagonu, ki ste ga znali dati Cerkvi in svetu.«
Po papeževih besedah to ne smejo ostati sanje ene same osebe: »Združimo se torej in jih uresničimo, skupaj pričujemo veselje vere v Jezusa Kristusa.« To pa lahko storimo z vzgojo, ki je »eno najlepših in najmočnejših orodij za spreminjanje sveta«.
Govorite resnico, delajte za mir
Leon XIV. je spomnil na globalni vzgojni dogovor, ki bi naj povezal vse, ki delajo na področju vzgoje in izobraževanja, ter mlade generacije vključil v univerzalno bratstvo.
»Vi niste le naslovniki vzgoje, ampak njeni protagonisti. Zato vas danes prosim, da se združite in odprete novo vzgojno obdobje, v katerem bomo vsi – mladi in odrasli – postali verodostojne priče resnice in miru. Zato vam pravim: poklicani ste govoriti resnico in delati za mir, biti ljudje besede in graditelji miru. Vključite svoje sovrstnike v iskanje resnice in gojenje miru ter ti dve strasti izrazite s svojim življenjem, besedami in vsakdanjimi dejanji.«
Oblikovati vzgojna ozvezdja
Poleg Frassatija je papež izpostavil tudi svetega Janeza Henrika Newmana, ki bo kmalu razglašen za cerkvenega učitelja. »Govoril je, da se znanje množi, ko se deli, in da se v pogovoru umov prižge plamen resnice. Pravi mir se rodi, ko se mnoga življenja, kot zvezde, združijo in oblikujejo vzorec. Skupaj lahko oblikujemo vzgojna ozvezdja, ki usmerjajo prihodnjo pot.«
Zvezde so popotnikom vedno kazale smer. Tudi modri so sledili zvezdi, da bi prišli v Betlehem in počastili Dete Jezusa. »Tako kot oni imate tudi vi vodilne zvezde: starše, učitelje, duhovnike, dobre prijatelje – kompase, da se ne bi izgubili v veselih in žalostnih življenjskih dogodkih. Tako kot oni ste poklicani postati svetle priče za tiste, ki so ob vas. Vendar pa ena sama zvezda ostane izolirana točka. Ko se pridruži drugim pa oblikuje ozvezdje, kot je to Južni križ. To ste tudi vi: vsak je zvezda, skupaj pa ste poklicani usmeriti prihodnost. Vzgoja povezuje osebe v žive skupnosti in organizira ideje v smiselna ozvezdja,« je dejal papež in navedel preroka Danijela: »Ti, ki so mnoge pripeljali do pravičnosti, pa bodo kakor zvezde za vso večnost« (Dan 12,3). Ter dodal: »Kako čudovito: smo zvezde, da, ker smo Božje iskre. Vzgajati pomeni gojiti ta dar.«
Vzgoja nas dejansko »uči gledati vedno bolj kvišku«, je »teleskop, ki vam omogoča, da pogledate onkraj, da odkrijete tisto, česar sami ne bi videli«. »Zato ne ostanite le pri strmenju v svoj pametni telefon in njegove zelo hitre fragmente slik: poglejte v nebo, glejte kvišku.«
Vzgajati duhovno razsežnost in notranje življenje
Papež je spregovoril o novih izzivih, o katerih govori globalni vzgojni dogovor, posebej pa izpostavil prošnjo samih mladih: »Pomagajte nam vzgajati notranje življenje.«
»Ni dovolj imeti veliko znanja, če nato ne vemo, kdo smo in kaj je smisel življenja. Brez tišine, brez poslušanja, brez molitve ugasnejo celo zvezde. Lahko vemo veliko o svetu in ne poznamo svojega srca: tudi vi ste morda zaznali ta občutek praznine, vznemirjenosti, ki ne daje miru. V najhujših primerih smo priče prizorom stiske, nasilja, izsiljevanja, zatiranja, celo primerov mladih, ki se izolirajo in več nočejo imeti odnosov z drugimi. Mislim, da se za tem trpljenjem skriva tudi praznina, ki jo je izdolbla družba, nesposobna vzgajati duhovne razsežnosti človeške osebe, ampak le tehnično, socialno in moralno.«
Želja po neskončnem je kompas k nečemu večjemu
Leon XIV. je dejal, da je bil sveti Avguštin briljanten, a globoko nezadovoljen mladenič, kot beremo v njegovi avtobiografiji Izpovedi. »Iskal je vsepovsod, med kariero in užitki, in se zapletel v najrazličnejše težave, a ni našel ne resnice ne miru. Dokler ni odkril Boga v svojem srcu in zapisal močan stavek, ki velja za vse nas: »Moje srce je nemirno, dokler ne počije v Tebi.« To torej pomeni vzgajati za notranje življenje: poslušati naš nemir, ne bežati pred njim ali ga pitati s tistim, kar ne poteši lakote. Naša želja po neskončnem je kompas, ki nam pravi: Ne zadovolji se, ustvarjen si za nekaj večjega, ne životari, ampak živi.«
Ne dovolite, da bi tehnologija uporabljala vas
Drugi izziv vzgoje je digitalna vzgoja, v kateri so mladi pravi mojstri. »V njej živite in to ni slabo: obstajajo ogromne priložnosti za študij in komunikacijo,« je dejal papež. »Vendar pa ne dovolite, da algoritem piše vašo zgodbo! Vi bodite avtorji: tehnologijo uporabljajte modro, vendar ne dovolite, da bi tehnologija uporabljala vas.«
Spregovoril je tudi o umetni inteligenci, rekoč, da ni dovolj biti »inteligentni« v virtualnem svetu, ampak je treba biti človeški z drugimi, gojiti čustveno, duhovno, družbeno in ekološko inteligenco. »Zato vam pravim: naučite se humanizirati digitalni svet, gradite ga kot prostor bratstva in ustvarjalnosti, ne kot kletko, v katero se zaprete, ne kot odvisnost ali beg. Namesto, da ste turisti spleta, bodite preroki digitalnega sveta!«
Zgled svetosti na tem področju je sveti Karel Acutis. Fant, ki ni postal suženj spleta, ampak ga je spretno uporabljal za dobro. Sveti Karel je svojo lepo vero povezal z navdušenjem za informatiko in tako ustvaril spletno stran o evharističnih čudežih, s čimer je internet spremenil v orodje evangelizacije. Njegova pobuda nas uči, da je digitalnost vzgojna, ko nas ne zapira vase, ampak odpira za druge: ko te ne postavi v središče, ampak te osredotoči na Boga in druge.«
Vzgoja, ki je razorožena in razorožuje
In tako je papež prispel še do tretjega vzgojnega novega izziva, ki ga je zaupal mladih in ga najdemo v globalnem vzgojnem dogovoru. To je vzgoja za mir.
»Sami dobro vidite, kako vojna in sovraštvo, ki delita narode, ogrožata našo prihodnost. Ali je mogoče to prihodnost spremeniti? Seveda! Kako? Z vzgojo za mir, ki je razorožen in razorožuje. Pravzaprav ni dovolj utišati orožja: razorožiti moramo srca, se odpovedati vsakemu nasilju in vulgarnosti. Na ta način vzgoja, ki je razorožena in razorožuje, ustvarja enakost in rast za vse, priznava enako dostojanstvo vsakega fanta in dekleta, ne da bi mlade kdaj delila na privilegirane, ki imajo dostop do zelo dragih šol, in na mnoge, ki nimajo dostopa do izobrazbe. Z velikim zaupanjem v vas vas vabim, da ste delavci za mir predvsem tam, kjer živite, v svojih družinah, v šoli, v športu in med prijatelji, ter da dosežete tiste, ki prihajajo iz drugih kultur.«
Ob koncu jih je še pozval, naj njihov pogled ne bo usmerjen v padajoče zvezde, katerim se izrekajo krhke želje. »Glejte še višje, k Jezusu Kristusu, ki je sonce pravičnosti (prim. Lk 1,78) in ki vas bo vedno vodil po poteh življenja.«
