Kateheza o Božji besedi in Cerkvi: Sveto pismo podpira in krepi krščansko skupnost

Božja beseda razodene svoj pomen in izrazi svojo moč v krščanski skupnosti, v življenju in veri Cerkve, je izpostavil papež Leon XIV. med katehezo o temeljni in življenjski povezanosti med Božjo besedo in Cerkvijo, o čemer govori šesto poglavje koncilske konstitucije Dei Verbum. »V cerkveni skupnosti Sveto pismo najde okolje, kjer opravlja svojo posebno nalogo in dosega svoj cilj, kar je spoznati Kristusa in odpreti pogovor z Bogom.«

»Ko živimo v Cerkvi, se naučimo, da je Sveto pismo v celoti povezano z Jezusom Kristusom in izkusimo, da je to temeljni razlog njegove vrednosti in moči. Kristus je živa Beseda Očeta, je Božja beseda, ki je postala meso. Celotno Sveto pismo oznanja njegovo Osebo in navzočnost, ki rešuje, za vsakega od nas in za celotno človeštvo,« je dejal papež in povabil, naj odpremo srce in misli ter sprejmemo ta dar.

  (@Vatican Media)

Svetopisemski odlomek: 1 Tes 2,13         

[Bratje,] prav zaradi tega se tudi mi neprenehoma zahvaljujemo Bogu, da ste besedo, ki ste jo slišali in prejeli od nas, sprejeli ne kot človeško besedo, ampak, kar resnično je, kot Božjo besedo, ki tudi deluje v vas, kateri verujete.

Cikel katehez: Dokumenti drugega vatikanskega koncila

I. Dogmatična konstitucija Dei Verbum
5. Božja beseda v življenju Cerkve

Dragi bratje in sestre, dober dan in dobrodošli!
Pri današnji katehezi se bomo zadržali pri globoki in življenjski povezanosti, ki obstaja med Božjo besedo in Cerkvijo, povezanosti, ki jo koncilska konstitucija Dei Verbum opisuje v šestem poglavju. Cerkev je kraj, ki je lasten Svetemu pismu. Po navdihu Svetega Duha je Sveto pismo nastalo iz Božjega ljudstva in je Božjemu ljudstvu namenjeno. V krščanski skupnosti ima Božja beseda, tako rekoč, svoj habitat: v življenju in veri Cerkve najde namreč prostor, kjer lahko razodene svoj pomen in izrazi svojo moč.

Drugi vatikanski koncil nas spominja, da je »Cerkev vedno častila božje spise kot je častila samo Gospodovo Telo in se nikoli ni nehala, zlasti pri svetem bogoslužju, hraniti s kruhom življenja z oltarne mize Božje besede in Kristusovega Telesa ter ga ponujati vernikom«. Poleg tega je »Cerkev skupaj s svetim izročilom Sveto pismo vedno imela in ga ima za vrhovno pravilo svoje vere« (Dei Verbum, 21).

Cerkev nikoli ne neha razmišljati o vrednosti Svetega pisma. Po koncilu je bil v zvezi s tem zelo pomemben dogodek redno generalno zasedanje škofovske sinode na temo »Božja beseda v življenju in poslanstvu Cerkve«, oktobra 2008. Njegove sadove je zbral papež Benedikt XVI. v posinodalni spodbudi Verbum Domini (30. september 2010), kjer trdi: »Prav notranja vez med Besedo in vero poudarja, da pristna hermenevtika Svetega pisma ne more biti drugje kot v cerkveni veri, ki ima v Marijinem “da” svojo paradigmo. […] Izvorno mesto svetopisemske razlage je življenje Cerkve« (Verbum Domini, 29).

V cerkveni skupnosti torej Sveto pismo najde okolje, kjer opravlja svojo posebno nalogo in dosega svoj cilj, kar je spoznati Kristusa in odpreti pogovor z Bogom. »Nepoznavanje Svetega pisma je namreč nepoznavanje Kristusa« (Sv. Hieronim, Comm. in Is., Prol.: PL 24, 17 B). Ta znani stavek svetega Hieronima nas opominja na končni cilj branja in premišljevanja Svetega pisma: spoznati Kristusa in po Njem vstopiti v odnos z Bogom, odnos, ki ga lahko razumemo kot pogovor, dialog. In konstitucija Dei Verbum nam je predstavila razodetje prav kot dialog, v katerem Bog govori ljudem kot prijateljem (Dei Verbum, 2). To se zgodi, ko beremo Sveto pismo z notranjo držo molitve: takrat nam Bog pride naproti in z nami vstopi v pogovor.

Sveto pismo, ki je zaupano Cerkvi in ki ga Cerkev varuje in razlaga, ima aktivno vlogo. S svojo učinkovitostjo in močjo dejansko podpira in krepi krščansko skupnost. Vsi verniki so poklicani, da se krepčajo pri tem izviru, predvsem pri obhajanju evharistije in drugih zakramentov. Ljubezen do Svetega pisma in njegovo poznavanje morata voditi tiste, ki opravljajo službo Božje besede: škofe, duhovnike, diakone, katehiste. Delo eksegetov in vseh, ki se ukvarjajo s svetopisemskimi vedami, je dragoceno. Sveto pismo ima osrednje mesto v teologiji, ki ima v Božji besedi svoj temelj in svojo dušo.

Kar Cerkev goreče želi, je to, da bi Božja beseda lahko dosegla vsakega njenega člana in ga hranila na poti vere. Božja beseda pa Cerkev prav tako spodbuja, naj gre onkraj sebe in se nenehno odpira za poslanstvo do vseh. Živimo obdani z mnogimi besedami, a koliko med njimi je praznih! Včasih slišimo tudi modre besede, ki pa se ne dotaknejo naše končne usode. Božja beseda pa, nasprotno, vedno prihaja naproti naši žeji po smislu, po resnici o našem življenju. Je edina Beseda, ki je vedno nova: ker nam razodeva skrivnost Boga, je neizčrpna, nikoli nam ne neha dajati svojega bogastva.

Predragi, ko živimo v Cerkvi, se naučimo, da je Sveto pismo v celoti povezano z Jezusom Kristusom in izkusimo, da je to temeljni razlog njegove vrednosti in moči. Kristus je živa Beseda Očeta, je Božja beseda, ki je postala meso. Celotno Sveto pismo oznanja njegovo Osebo in navzočnost, ki rešuje, za vsakega od nas in za celotno človeštvo. Odprimo torej srce in misli in sprejmimo ta dar, v šoli Marije, Matere Cerkve.