Sveti oče v župniji Srca Jezusovega: Ste pristne priče Božje ljubezni v svetu in Rimu
Župnija, znamenje upanja v današnjem svetu
Župljani so svetega očeta pričakali na župnijskem dvorišču. Sprejela sta ga vikar rimske škofije, kardinal Baldo Reina, in župnik Franz Refalo. Pozdravne besede pa so pripadale otrokom in mladim, ki so predstavili življenje v svoji župniji. Papež je najprej vsem izrazil hvaležnost za topel sprejem ter se navezal na Presveto Srce Jezusovo, ki mu je župnija posvečena. Kot je dejal, srce predstavlja »ljubezen, karitativnost, neizmeren izraz neskončnega Boga«.
»Kar je neskončnega pri Bogu, je njegova ljubezen, njegova milost, njegovo usmiljenje. In to je nekaj, kar je v tej župniji na poseben način prisotno za mnoge ljudi,« je dejal in se vsem župljanom zahvalil za njihovo prizadevanje, posebej članom Karitas, ki pomagajo priseljencem; tistim, ki spremljajo bolne, ki so opora trpečim in podpora osebam, ki ne najdejo zaposlitve ali doma.
»Kot župnija, ste ustvarili skupnost, ki zares zna sprejemati ljudi. In za to se vam iskreno zahvaljujem, kajti to je znamenje upanja v svetu, kjer so bolečina, trpljenje in težave pogosto prevelike. Mi, ki verujemo v Jezusa Kristusa in živimo kot združeni bratje in sestre, smo lahko znamenje upanja tudi v svetu, kjer teh znamenj ni več. In zakaj? Ker verujemo v Jezusa Kristusa in ga poznamo, poznamo njegovo srce, njegovo ljubezen, ki je vedno z nami. In vi predstavljate to neskončno ljubezen.«
Papež je posebej pozdravil tudi vse tiste, ki so njegov prihod spremljali s stanovanjskih oken in balkonov: »Vsi so povabljeni, vsi so poklicani. In tako lahko tudi mi predstavljamo to družino, ki ne pozna meja, ki želi povabiti vse, da rečejo: "Pridite vsi!" Tudi če zaradi števila ljudi vsem ne bo mogoče vstopiti v cerkev, je to zelo pomembno znamenje, da prav na tem območju, kjer tako pogosto vidimo in čutimo težave, toliko problemov, obstaja živa župnija, skupnost vere, skupnost, ki pravi: "Pridite vsi," ker je v Jezusu Kristusu odrešenje in mi želimo izkusiti, prejeti in deliti to veliko ljubezen, ki nam jo Gospod ponuja.«
Veselje, da smo Božji sinovi in hčere
Sledilo je srečanje z ostarelimi, bolnimi in invalidnimi osebami ter vsemi, ki se soočajo z različnimi stiskami. »Vesel sem – je dejal papež – da sem vas spoznal, da imamo to priložnost skupaj preživeti to popoldne, v veselju, da smo Božji sinovi in hčere, bratje in sestre, ki v tem postnem času – času spreobrnjenja, ko smo bliže Gospodu – lahko resnično najdejo dom, družino, izkušnjo skupnosti, kjer so vrata odprta in so vsi sprejeti. To je lepota, ki jo je v svetu pogosto težko najti. Zato hvala, ker ste prišli.«
Sveti oče je izpostavil pomembnost sprejemanja migrantov in številne pobude, ki jih pripravljajo župnije za integracijo priseljencev: »Rad bi poudaril veliko vrednost te geste, saj vemo, da se – ne le v Italiji, ampak v mnogih delih današnjega sveta – pojavlja nova drža, ki hoče zapreti vrata. Vendar pa kot učenci Jezusa Kristusa vemo, da nas evangelij poziva, naj živimo z drugačno držo. Evangelij nam to pove z Jezusovimi besedami: “Tujec sem. Sprejeli ste me.” In to je drža, s katero se obračamo na vse ljudi, ki dejansko predstavljajo Jezusa Kristusa med nami.«
Župnija, hiša gostoljubnosti in bratstva
Papež je spodbudil vse, ki se soočajo z najrazličnejšimi težavami in prihajajo v župnijo ter v njej najdejo pomoč, oporo in tolažbo. Dejal je, da mnogi trpijo tudi zaradi osamljenosti, saj ne najdejo nikogar, s komer bi se pogovorili, ki bi jim lahko pomagal in jih spremljal na njihovi življenjski poti.
»Župnija, ki se imenuje Presveto Srce Jezusovo, je župnija, ki predstavlja to Srce in je dejansko kraj, ki ga je Bog blagoslovil. Poklicana je biti hiša sprejemanja, bratstva, karitativne ljubezni, kjer lahko ljudje v stiski zares najdejo družino. Družino, ki moli, ki živi svojo vero, ki doživlja pristno bratsko ljubezen.«
Župnije, poklicana biti pričevanje Božje ljubezni
Po sveti maši, ki se je začela ob 17. uri v župnijski cerkvi, se je papež Leon XIV. srečal še z župnijskim svetom. Izpostavil je pomembnost sodelovanja v župniji in pripravljenosti »živeti svojo katoliško vero«, kar včasih pomeni tudi žrtvovanje ter svoj čas, energijo in ljubezen posvečati drugim ljudem. Navezal se je na nedeljska berila in evangelij ter dejal, da so povezana z župnijskim življenjem. Na primer voda, ki očiščuje in čisti ter je pomembna na različne načine. Župnija ima na razpolago tuše, a ljude prihajajo tudi zato, da bi tukaj našli življenje. Nato krstilnik, ki se v cerkvi nahaja pred oltarjem in je lepo znamenje, še posebej v postnem času. Po izročilu Cerkve je postni čas bil vedno priprava na krst. Izpostavil je lepoto poti postnega časa, med katerim se veliko ljudi želi približati Kristusu; a prej se je treba očistiti, da bi k Njemu prišli v polnosti in občestvu, kar je pot v ljubezni.
Imamo ljudi, ki mislijo, da vidijo, a so slepi, ter ljudi, ki razmišljajo drugače in so slepi, a jim je z Božjo milostjo uspelo spregledati in razumeti, da je življenje veliko večje od tega, kar površno vidimo. Velikokrat moramo najti nekoga, ki nam bo pomagal, ki nas bo spremljal, ki nam bo ponudil roko, da bi doživeli izkušnjo Jezusa. »In to ste vi – je papež dejal zbranim članom župnijskega sveta – in zagotovo tudi mnogi drugi, ki na nek način sodelujejo v tem aktivnem življenju župnije, ki je poklicana biti srce, Presveto Srce, biti navzočnost in pričevanje Božje ljubezni v svetu, v Rimu, v tej soseski, kar ni vedno lahko.«
Sveti oče je spomnil tudi na zaporniško pastoralo, saj se rimski zapor Rebibbia namreč nahaja v neposredni bližini župnije. »Osebe, ki iščejo svobodo, so zagotovo naredile napake. Obstajajo določeni problemi, a tudi one so povabljene k spreobrnjenju, da spremenijo svoje življenje v situacijah, ki so zares zelo zapletene,« je dejal in pripomnil, da je zelo pomembno poslanstvo tudi povezanost zapora z župnijo in zaporniškim kaplanom.
Papež se je od župnije poslovil okoli 19. ure. »Biti člani te župnije Presvetega Srca Jezusovega pomeni pristno pričevanje o Božji ljubezni v svetu in Rimu. Hvala vam za vse, kar počnete. Hvala, ker ste to živo pričevanje,« je še dejal tik pred povratkom v Vatikan.
