Pastoralni obisk papeža Leona XIV. Univerze Sapienza v Rimu
P. Ivan Herceg DJ - Vatikan
Papežev obisk se je začel pred univerzitetno kapelo »Božanska modrost«, kjer so ga pozdravili rektorica Univerze Sapienza Antonella Polimeni, kardinal vikar rimske škofije Baldo Reina in kaplan Univerze Sapienza Gabriele Vecchione. Nato je bil v kapeli trenutek tihe molitve, po kateri je papež pozdravil navzoče.
Papežev pozdrav v kapeli
»Dober dan vsem! Hvala za sprejem! Zelo sem vesel, da sem danes dopoldne tukaj z vami. Celotno srečanje lahko spremljate na zaslonih. Upam, da bo to trenutek milosti, trenutek veselja za celotno skupnost Sapienza. Voščilo vam in se vidimo kasneje!« Papež je po pozdravu na stopnišču vstopil v stavbo Rektorata, kjer je sledilo zasebno srečanje z rekotrico. V Rektoratu je bila odkrita spominska plošča v spomin na obisk. Papež je zatem pozdravil člane akademskega senata in upravnega odbora ter na koncu še predstavnike tehnično-administrativnega osebja z družinami. Zatem si je sveti oče Leon XIV. ogledal razstavo »La Sapienza e i Papi« (Sapienza in papeži). Razstava Sapienza in papeži, ki so jo pripravili Eliana Billi, Daniela Fugaro in Alessandro Zuccari, bo na ogled od današnjega odprtja v četrtek, 14. maja do 14. julija 2026 v stavbi Rektorata.
Razstava Sapienza in papeži
Od svoje ustanovitve leta 1303 je Sapienza tesno povezana s papeži, ki so jo spremenili v odraz svoje politike kulturne izobrazbe in promocije znanja. Dokumenti, pergamenti, gravure, doprsni kipi in fotografije ponazarjajo povezavo med Sapienzo in papeštvom ter prikazujejo zgodovino, ki traja več kot sedemsto let.
Razstava rekonstruira vlogo rimskih škofov v razvoju Studium Urbis, skozi plodne faze in trenutke krize, ter prikazuje gradivo iz Državnega arhiva v Rimu, Knjižnice Aleksandrijske univerze in umetniških zbirk univerze.
Razstava sledi kronološkemu vrstnemu redu in se osredotoča na protagoniste, teme in pomembne trenutke v kompleksni zgodovini Rimske univerze, začenši z ustanovnim aktom, ki ga je odobril Bonifacij VIII. Potovanje se nadaljuje s poglobljenim ogledom Pomponia Leta in Lorenza Valle, znanih rimskih pisateljev iz 15. stoletja, ki pričata o uvedbi humanistične kulture na univerzi, ki jo je v začetku 16. stoletja poživil Leon X.
Na vrhuncu baroka je bil po zaslugi Urbana VIII., Inocenca X. in Aleksandra VII. sedež Studium Urbis iz 16. stoletja prenovljen z gradnjo cerkve Svetega Ivoja na Sapienzi znane po svoji simbolni arhitekturi, in Aleksandrijske knjižnice (Bibliotheca Alexandrina), ki jo je zasnoval Francesco Borromini. V času razsvetljenstva je Benedikt XIV. opredelil najpomembnejšo reformo univerze z novim poudarkom na znanstvenih disciplinah, ki so se v 19. stoletju še okrepile z ustanovitvijo in obogatitvijo univerzitetnih muzejev, posvečenih mineralogiji, zoologiji in fiziki.
Od leta 1870, ko je bil Rim priključen Kraljevini Italiji, je univerza prenehala biti papeška institucija in je uveljavila posvetno naravo nove enotne države. Leta 1935 so rektorat, pisarne in večina fakultet preselili v novo univerzitetno mesto, ki ga je zasnoval Marcello Piacentini. Šele po drugi svetovni vojni se je pojavila potreba po ponovni potrditvi stoletnega odnosa med Studium Urbis in papeštvom, z gradnjo kapele Božje modrosti, ki jo je podprl Pij XII.
Srečanje v veliki dvorani
Sledilo je srečanje v veliki dvorani Rekotata rektorata za srečanje s študenti, profesorji in tehnično-administrativnim osebjem.
Po institucionalnem pozdravu rektorice Antonelle Polimeni je imel papež govor.
Pozdrav pred odhodom
Po govoru je sledila izmenjava daril in pozdrav študentski delegaciji. Na koncu je sveti oče stopil na monumentalno stopnišče in se poslovil od prisotnih: »Hvala, hvala vsem! S tem zadnjim pozdravom ob mojem obisku danes dopoldne bi rad povabil vse vas: sodelujmo, bodimo vsi graditelji miru v svetu, delajmo, študirajmo, naredimo vse, od odnosov s prijatelji, naših besed, našega načina razmišljanja, do gradnje miru v svetu. Vedno imejte upanje v možnost izgradnje novega sveta! Hvala, ker ste tukaj, in nasvidenje!«
