Nacionalni ustavni center ZDA je medaljo svobode letos podelil Leonu XIV. Sveti oče je prek video povezave nagovoril udeležence slovesnosti v Filadelfiji, s tem pa tudi vse Američane. Nacionalni ustavni center ZDA je medaljo svobode letos podelil Leonu XIV. Sveti oče je prek video povezave nagovoril udeležence slovesnosti v Filadelfiji, s tem pa tudi vse Američane.   (ANSA)

Papež ob dnevu neodvisnosti ZDA: Verska svoboda, človekovo dostojanstvo, sprejemanje migrantov

V soboto, 4. julija, je minilo 250 let od podpisa Deklaracije o neodvisnosti Združenih držav Amerike. Leon XIV. je Američanom voščil s sporočilom, v katerem je povabil k razmišljanju o odgovornosti, ki jo državljani imajo drug do drugega in do drugih generacij. Med temeljnimi načeli države je spregovoril o verski svobodi, spoštovanju človeškega življenja in sprejemanju migrantov.

Po papeževih besedah obletnica podpisa Deklaracije o neodvisnosti zaznamuje »odločilni trenutek v zgodovini Združenih držav Amerike, 4. julij 1776, ki je dal trajen glas idealom svobode, enakosti, prizadevanju za srečo, pravičnosti in demokratične samouprave«.

»Že dve stoletji in pol so generacije Američanov sodelovale pri uveljavljanju teh načel – z žrtvovanjem, služenjem, novostmi in državljansko udeležbo. Ta obletnica je povabilo ne le k praznovanju izjemne poti naroda, ampak tudi k razmišljanju o odgovornosti, ki jo sinovi in ​​hčere te države imajo drug do drugega in do generacij, ki bodo podedovale narod, ki se danes oblikuje,« beremo v papeževem pismu.

Verska svoboda

Kot najpomembnejšo med temi načeli, sveti oče izpostavi »versko svobodo – pravico vsakega človeka do čaščenja po svoji vesti in do odprtega izpovedovanja vere, brez prisile ali strahu. Ob tej obletnici je pomembno priznati, da je verska svoboda že dolgo osrednjega pomena za ameriško obljubo, saj ščiti tako individualno dostojanstvo kot mirno sobivanje različnih ljudi.«

Ta ista svoboda je katoliški Cerkvi omogočila, da se je ukoreninila in zacvetela v Združenih državah Amerike, v korist ne le njenih članov, temveč celotnega naroda. »Kot zvesti sinovi in ​​hčere Cerkve so katoličani poklicani, da vsako razsežnost svojega obstoja prežemajo s Kristusovo ljubeznijo (prim. 2 Kor 5,14) in živijo evangelij v vsakdanjih okoliščinah. Takšen način življenja je prinesel številne koristi, ki jih je Cerkev skozi leta prispevala k razvoju tega naroda,« pri čemer izpostavi prizadevanje na področju izobraževanja, skrbi za revne, zdravstvenega varstva in osnovnih socialnih storitev.

Papež zatrdi, da »vera – daleč od tega, da bi nasprotovala državljanskim odgovornostim – daje novo energijo prizadevanju za pravičnost, mir in skupno dobro ter izpopolnjuje vsak naravni dar, ki ga je dal Stvarnik«. Sveti Pavel sam je prve kristjane spodbujal, naj »molijo za tiste na oblasti, da bi živeli mirno življenje v skladu z Božjo voljo« (prim. 1 Tim 2,2). »V tem pogledu so katoličani poklicani, da še naprej služijo narodu z zvestim izpolnjevanjem dolžnosti – do Boga in države – kot kvas za rast civilizacije ljubezni (prim. Mt 13,33).«

Dostojanstvo vsakega človeškega življenja

Med načeli, ki so vodila razvoj ZDA, papež poudari tudi »od Boga dano dostojanstvo vsakega človeškega življenja, saj je vsak človek obdarjen z neločljivo vrednostjo, ki zahteva spoštovanje, zaščito in skrb. V tem duhu polno razumevanje tega dostojanstva vodi k prepoznavanju pomena varovanja človeškega življenja od njegovega spočetja do naravne smrti in gradnje družbe, v kateri se ranljivi, trpeči in pozabljeni vedno srečajo s sočutjem, solidarnostjo in ljubeznijo.«

Sprejemanje, zaščita in pomoč priseljencem

Sveti oče izpostavi še eno bistveno načelo, ko zapiše: »Braniti človeško življenje vključuje tudi sprejemanje, zaščito in pomoč priseljencem, katerih upanja, žrtve in prispevki so bili del zgodovine te države že od samega začetka. V vsaki generaciji so tisti, ki so prihajali v iskanju svobode, priložnosti in kraja pripadnosti, pomagali oblikovati značaj naroda. Sprejeti jih s sočutjem in velikodušnostjo ni le dejanje dobrodelnosti, temveč tudi priznanje dostojanstva, ki pripada vsakemu človeku.«

Navede okrožnico Magnifica Humanitas, v kateri piše o skupnem prizadevanju za skupno dobro. »Gradnja sveta, v katerem lahko vsi uspevajo, zahteva skupno odgovornost in pogum. Nihče ne more sam nositi bremena izzivov, s katerimi se sooča svet (prim. Magnifica Humanitas, 13). Drug drugega potrebujemo in moramo delovati skupaj v enotnosti, da bi se spopadli z izzivi, s katerimi se danes sooča svet.«

Krepiti skupnosti, spoštovati razlike, vlagati v enotnost

Ob koncu papež zaželi, da bi obletnica neodvisnosti ZDA obnovila skupno zavezanost svobodi, pravičnosti in demokraciji; Američani pa naj spoštujejo pogum in vizijo tistih, ki so prišli pred njimi, tako da krepijo svoje skupnosti, spoštujejo njihove razlike in si skupaj prizadevajo za popolnejšo enotnost.

»Naj duh leta 1776 še naprej navdihuje upanje in enotnost, ko Združene države Amerike stopajo v prihodnost,« sklene Leon XIV.,  zagotovi svoje molitve za »obnovljena prizadevanja za krepitev naroda v načelih, ki so vodila njegove ustanovne očete«, ter vse izroči priprošnji Brezmadežne Marije, zavetnice ZDA.

nedelja, 5. julij 2026, 08:38