Leon XIV. prejel medaljo svobode: Moralna veličina naroda se kaže v varovanju življenja vseh ljudi

Nacionalni ustavni center (National Constitutional Center) je ameriška neprofitna ustanova, ki se posveča preučevanju ustave Združenih držav Amerike, s sedežem v Filadelfiji v Pensilvaniji. Podelitev letošnje medalje svobode je potekala 3. julija 2026, na predvečer 250. obletnice podpisa Deklaracije o neodvisnosti ZDA.

Papež Leon XIV. je zbrane na slovesnosti v Filadelfiji nagovoril prek videopovezave in dejal, da je obletnica ameriške neodvisnosti »priložnost za ponovni razmislek o temeljnih načelih naroda«, ter zatem spregovoril o pravici do življenja, skupnem človeškem dostojanstvu, verski svobodi in enakosti.

Namen vsake države je varovati človekovo dostojanstvo

Dejal je, da se pridružuje prošnji za »Božji blagoslov za prihodnost Amerike, da bi lahko vzvišeni ideali, zapisani na začetku Deklaracije o neodvisnosti, še naprej vodili razcvet naroda v enotnosti, pravičnosti in miru«.

»Že od mladosti večina od nas občuduje zgovornost teh besed, njihovega odmevnega poziva k naravnemu zakonu in k naravi Boga kot osnovi trditve, da so vsi moški in ženske ustvarjeni enaki in da jih je njihov Stvarnik obdaril z določenimi neodtujljivimi pravicami, vključno s pravico do življenja, svobode in iskanja sreče. Čeprav je ta trditev izražena v jeziku razsvetljenstva, je v končni fazi utemeljena na razumevanju človeške osebe, ki jo navdihuje svetopisemska vizija moškega in ženske, ki sta ustvarjena po Božji podobi. Prav tu odkrivamo temelj človekovega dostojanstva; dostojanstva, ki je pred ustanovitvijo vsake države, varovanje tega dostojanstva pa mora biti njen namen,« je dejal sveti oče.

ZDA kot sinonim za svobodo – država, ki se je odprla za migrante

Kot je nadaljeval, je v teh zadnjih dvesto petdesetih letih prav trdna odločenost, da se uresniči plemenito vizijo ustanoviteljev naroda, Ameriko spremenila »v sinonim za svobodo, ko je država odprla svoja vrata zaporednim valovom migrantov ter njim in njihovim otrokom omogočila, da so sodelovali pri oblikovanju prihodnosti naroda. Prav ta ljubezen do svobode je Združene države Amerike v najtemnejših urah prejšnjega stoletja, v času dveh svetovnih vojn, navdihnila, da so pogledale onkraj sebe in se z velikim žrtvovanjem zavzemale za svobodo onkraj lastnih meja.«

Pot do izgradnje družbe, ki bi utelešala te visoke ideale svobode in pravičnosti za vse, ni bila vedno lahka in se še vedno gradi. »Dejansko je treba prizadevanje za to vizijo graditi vedno znova z vsako generacijo,« je dejal papež in pripomnil, da obletnica neodvisnosti ZDA »ponuja priložnost za ponovni razmislek o temeljnih načelih naroda v upanju, da bo Amerika vedno ostala zvesta sanjam, ki so ji prislužile naziv dežela svobodnih in dom pogumnih«.

Delegacija Nacionalnega ustavnega centra iz ZDA, ki je papežu Leonu XIV. izročila medaljo svobode   (ANSA)

Prva pravica je pravica do življenja

Prva pravica, ki so jo poudarili ustanovitelji naroda, je bila »pravica do življenja, saj nihče, ki je prikrajšan za življenje, ne more uživati​​svobode ali iskati sreče«. »Vitalnost države je globoko povezana z vrednostjo, ki jo daje človeškemu življenju v vseh oblikah in pogojih, ter priznava dostojanstvo, ki je dano vsakemu človeku že s tem, da obstaja.« Prirojena vrednost vsakega človeškega življenja je vodila k slavljenju in spoštovanju čudovitih Stvarnikovih del. »Prav to spoštovanje moramo še naprej gojiti – spoštovanje, ki vpliva na srca posameznikov in navdihuje zakone, ki priznavajo in varujejo ta dar od trenutka spočetja do naravne smrti. Spoštovanje nam bo prav tako pomagalo odkriti, da smo varuhi in oskrbniki tistih, ki so nam zaupani. V tem pogledu se moralna veličina naroda kaže predvsem v njegovi sposobnosti, da podpira, varuje in ceni življenja vseh, zlasti najbolj ranljivih in tistih, katerih vrednost se postavlja pod vprašaj,« je izpostavil sveti oče.

Hrepenenje po resnici in svobodi

Poleg pravice do življenja je bila in je med najpomembnejšimi načeli ZDA svoboda. »Čeprav jo pogosto razumemo kot sposobnost ravnanja po lastnih željah, sega pristna svoboda veliko globlje,« je pojasnil sveti oče »Temelji na človekovi sposobnosti, da spozna resnico in se drži dobrega, tudi za veliko ceno – žrtev, ki je dobro znana mnogim, ki so si prizadevali oblikovati to državo. Hrepenenje po resnici in svobodi, pa tudi samo prizadevanje za srečo, še naprej navdihuje ljudi vseh generacij, da si postavljajo temeljna vprašanja o smislu življenja, našem končnem namenu in pravzaprav o Bogu, in prav je, da si velikodušna srca prizadevajo na ta vprašanja odgovoriti z iskrenostjo. Ti odgovori neizogibno določajo smer, ki jo želimo dati svojemu življenju, in Amerika se že dolgo zavzema za versko svobodo, ki je potrebna, da v zvezi s tem odgovorno sledimo narekom vesti, brez strahu in prisile, kot je zapisano v prvem amandmaju k ustavi Združenih držav.«

Izročitev medalje svobode svetemu očetu   (@Vatican Media)

Verska svoboda in iskanje skupnih temeljev pri spodbujanju miru in sprave

Po papeževih besedah je prav zaradi te svobode »notranja razsežnost človeka, kjer se oblikujejo prepričanja in kjer lahko vest vodi odločitve, sprejete v intimnosti človeškega srca«, sveta. Ista svoboda »zagotavlja tudi pravico vsakega človeka do čaščenja v skladu s svojim prepričanjem ter pravico posameznikov, skupnosti in združenj do javnega izražanja svoje vere«.

Pravzaprav je verska svoboda bila povod za ameriško tradicijo, ki »omogoča medverski dialog in medversko sodelovanje pri spodbujanju javnega dobrega in bogatenju razprav o pomembnih moralnih in etičnih vprašanjih, s katerimi se sooča narod in ki so oblikovala potek njegove zgodovine«. Pri tem je papež izrazil upanje, da bo »ta tradicija še naprej obrodila sadove v javnem diskurzu, ki ga zaznamujejo zmernost, spoštovanje mnenj drugih in nenehno prizadevanje za iskanje skupnih temeljev pri spodbujanju miru in sprave, doma in v tujini«.

Enotnost naroda v trajnih idealih in ne v kratkotrajnih ciljih

Predniki te države, moški in ženske različnega porekla, veroizpovedi in jezikov, so znali najti skupno podlago in moč, ki sta potrebni za doseganje boljše prihodnosti. »Načela, ki so navdihovala ustanovitelje Amerike in ki so zakoreninjena v resnici o človeški osebi, so jih združila v enem samem cilju, skupnih sanjah. Enotnost je tem sanjam dala moč in pod Božjim vodstvom ustvarila Združene države Amerike. E pluribus unum – iz mnogih, eno. Da bi narod uspeval, mora biti resnično enoten; enoten ne v ciljih, ki so vezani na trenutne podvige, temveč v idealih, ki ne zbledijo skozi čas,« je izpostavil Leon XIV. in dodal: »Naj bodo načela, o katerih smo danes razmišljali – skupno človeško dostojanstvo, enakost in pravice, ki so zapisane v Deklaraciji o neodvisnosti – vedno vir takšne enotnosti in vodilna luč za sedanji trenutek in prihodnja leta.«

Vir resnične svobode in trajnega miru je Bog

Sveti oče je ob koncu zagotovil molitev, »da bi bila ta 250. obletnica ustanovitve tega velikega naroda priložnost za slovesno ponovno zavezo tem idealom, zaradi katerih je Amerika postala država, ki ceni mir in blaginjo, država, za katero sta značilni velikodušnost in plemenitost srca«. »Vse vas, pa tudi prihodnost države, priporočam Njemu, ki je vir resnične svobode in trajnega miru, Njemu, čigar ime je Mir,« je dejal in sklenil: »Bog blagoslovi Ameriko!«