Maša v Borgo Laudato si’: Svet potrebuje kristjane, ki znajo varovati in deliti

Vatican News

Skrb za stvarstvo in karitativnost imata isti izvor

Uvodoma je prefekt dejal, da se morda na prvi pogled zdi, da gre za različni temi, vendar pa imata v resnici isti izvor: ljubezen. »Kdor ljubi Boga, ljubi tudi to, kar je Bog ustvaril, in ljubi vsakega človeka, ki mu ga Bog zaupa. Za svetega Avguština je skrb za stvarstvo v bistvu dejanje ljubezni in kontemplacije. Vesolje odseva lepoto svojega Avtorja (Avguštin, Govori, 241,2-3), zato je opazovanje narave kot branje knjige, ki jo je napisal Bog, v kateri nas vsaka ustvarjenina spodbuja, da hvalimo in ljubimo Stvarnika.«

Stvarstvo je dar, ki ga je treba varovati

V nadaljevanju homilije je msgr. Marin de San Martin poudaril, da stvarstvo ni zgolj skupek stvari za uporabo. »Je dar, skupni dom, zaupan človekovi odgovornosti. Papež Leon XIV. nas vabi, naj na svet gledamo z novimi očmi; ne kot na nekaj, kar lahko neomejeno uporabljamo, ampak kot na skupni dom, ki ga moramo spoštovati. V svoji molitvi za varovanje stvarstva poudarja, da je vsako bitje sad Božje ljubezni in da ima svoje mesto v tem svetu. Spominja nas tudi, da je svet "neskončno več kot le problem, ki ga je treba rešiti: je skrivnost, ki jo je treba občudovati z zahvalo in upanjem". Te besede nam pomagajo razumeti, da narava ni le vir, ampak dragocen dar, ki ga je treba varovati.«

Varuje tisti, ki ljubi

Po prefektovih besedah je beseda »varovati« zelo lepa in pomenljiva. »Varuje tisti, ki ljubi. Mati varuje svojega otroka, oče varuje svojo družino, prijatelj varuje zaupanje, ki mu je bilo izkazano. Tako je tudi kristjan poklican, da varuje stvarstvo, zavedajoč se, da pripada Bogu in da je Božji dar.
Vendar skrb za stvarstvo ne pomeni samo to, da zasadimo drevo, ne odmetavamo hrane ali spoštujemo okolje. Vse to je pomembno, vendar obstaja še nekaj globljega. Prava ekologija izhaja iz spreobrnjenega srca. Če v srcu prevladuje sebičnost, bomo potrošili vse, ne da bi pomislili na druge. Če pa v srcu prebiva Kristusova ljubezen, se bomo naučili živeti zmerno, hvaležno in spoštljivo.
In to je povezava s karitativnostjo. Vsakič, ko tratimo hrano, vodo ali vire, pozabljamo, da jih mnogi naši bratje in sestre nimajo. Vsako dejanje spoštovanja do stvarstva postane tudi konkretno dejanje ljubezni do bližnjega, zlasti do najrevnejših, ki vedno prvi trpijo zaradi posledic onesnaževanja, vojn in podnebnih sprememb.«

Karitativnost pomeni, da se naučimo deliti, ne kopičiti

»Vsi smo poklicani k polnosti ljubezni,« je izpostavil msgr. Marin de San Martin ter dejal, da sicer poznamo pojme oziroma ideje o Gospodu, vendar pa ga morda ne poznamo. »Pravimo, da ga ljubimo, a ga ne poslušamo; pravimo, da je on naše življenje, a se izogibamo njegovih otrok, ki jih najbolj ljubi: revnim, poslednjim, zapuščenim. Včasih čutimo odpor, da bi se dotaknili Kristusovega ranjenega mesa; obhajamo evharistijo, a jo spremenimo v rutino in se ne trudimo, da bi svoje bivanje spremenili v evharistično življenje. Kam je usmerjen naš pogled? Kje je naše srce? Potrebno je spremeniti smer, sprejeti evangelijska merila in se naučiti gledati na druge z Božjim pogledom.
Karitativnost namreč ne pomeni samo tega, da damo nekaj tistim, ki so v potrebi. Karitativnost je slog življenja. Pomeni, da se naučimo deliti, ne kopičiti, misliti najprej na druge in šele potem nase. Pomeni zavedati se, da je vse, kar imamo, dar, ki smo ga prejeli, in prav zato, ker je dar, mora postati dar za druge.«

Ljubezen do Boga, do stvarstva in do bližnjega

Prefekt je spomnil, da nam je Jezus o tem pričal z zgledom svojega življenja. »Naravo je opazoval z očmi, polnimi čudenja: govoril je o lilijah na polju, o pticah na nebu, o semenu, ki raste, o trti in njenih mladikah. Za Jezusa je bilo stvarstvo kot velika knjiga, ki pripoveduje o Očetovi ljubezni. Hkrati pa je svoje življenje v celoti posvetil revnim, bolnim in izključenim. V njem vidimo, da so ljubezen do Boga, do stvarstva in do bližnjega ena sama resničnost,« je poudaril msgr. Marin de San Martin ter povabil, naj se vprašamo, kako lahko konkretno živimo skrb za stvarstvo.

Karitativnost lahko udejanjamo vsak dan

Po njegovih besedah niso potrebna izredna dejanja, ampak lahko začnemo pri majhnih stvareh: da ne tratimo stvari, da odgovorno uporabljamo to, kar imamo; da ohranjamo čiste prostore, kjer živimo, spoštujemo živali in rastline, otroke učimo hvaležnosti za darove narave. »Predvsem pa lahko karitativnost udejanjamo vsak dan: tako, da obiščemo osebo, ki je sama, namenimo nekomu besedo tolažbe, konkretno pomoč družini v stiski, gesto odpuščanja. Onesnaženost srca nas vodi k drugim oblikam materialnega in okoljskega onesnaževanja. Najprej je treba ozdraviti dušo, očistiti srce.

Svet potrebuje kristjane, ki znajo varovati in deliti

Homilijo je prefekt sklenil z besedami, da svet potrebuje kristjane, ki znajo varovati in deliti. »Varovati stvarstvo kot Božji dar in podeliti dobrine z velikodušnim srcem. To je karitativnost, ki spreminja družbo: ne karitativnost, sestavljena le iz besed, ampak iz vsakdanjih izbir.
Prosimo Gospoda, naj nam podari nov pogled: pogled, ki je sposoben videti v naravi njeno lepoto in v vsakem človeku Kristusov obraz. Tako bo naša vera postala konkretna, naša karitativnost verodostojna, naše zavzemanje za stvarstvo pa bo nenehna hvala Stvarniku.
Izročimo se Mariji, naši Materi, ki je z ljubeznijo znala varovati Božjega Sina in nas uči, kako varovati vsak prejeti dar. Naj nas spremlja, da bomo živeli življenje, ki bo preprosto, velikodušno in pozorno do bratov in sester ter do celotnega stvarstva.«