Papež invalidom: Po Jezusovem zgledu spremeniti negativno v pozitivno

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Papež se je najprej predsedniku Zveze zahvalil za pozdravne besede, predvsem za zagotovitev njihovih molitev zanj, saj jih zelo potrebuje pri svojem delu, ki ni lahko. Dodal je, da je to najlepše možno darilo. V svojem nagovoru je sveti oče v ospredje postavil dve misli:

»Prva je, da si tako kot druge podobne stvarnosti – in v Italiji jih je, Bogu hvala, veliko – v okviru vaše Zveze prizadevate, da bi dali družbeni pomen tistemu, kar je bilo za posameznika negativna izkušnja, omejitev, ki jo je vsakdo utrpel v različnih okoliščinah. Ta vidik ima veliko moralno in duhovno vrednost. Vsakdo je povabljen, da premaga težnjo, da bi se zaprl vase, v lastno stanje, in se odprl za srečanje, podelitev, solidarnost. In to lahko ustvari velike spremembe, kot dobro veste. Ovira, breme, ki ga je treba nositi, ostane, ne izgine, vendar dobi drugačen, pozitiven pomen: pred svoje stanje namesto znaka "minus" vi postavite znak "plus". In to je mogoče storiti skupaj, saj se medsebojno podpirate.

Ta sprememba negativnega v pozitivno je eden izmed bistvenih vidikov skrivnosti Jezusa Kristusa. Tukaj ga lahko le omenim, vendar upam, da boste imeli priložnost, da boste to poglobili na katerem od vaših srečanj. Na kratko, Jezus je z močjo Božje ljubezni spremenil zlo v dobro; vendar ne abstraktno, teoretično, ampak v sebi, v svoji osebni izkušnji, v svojem telesu. Zlo, ki mu je bilo povzročeno in je doseglo vrhunec s trpljenjem in smrtjo na križu, je spremenil v zveličavno daritev za nas. To je storil zaradi ljubezni svojega Očeta, ki je bogat v neskončnem usmiljenju. To skrivnost je Jezus konkretiziral v evharistiji, ko je, vedoč, kaj ga čaka, namreč križ, zmolil zahvalno molitev Očetu nad kruhom in vinom ter zapustil učencem zakrament svoje daritve. Tako je zlo spremenil v dobro, sovraštvo v ljubezen, nasilje v ozdravljenje. Kot sem vam dejal, danes ta vidik samo omenim, vendar si zasluži, da bi o njem ponovno razmišljali, tako osebno kot skupaj.«

Druga misel, ki jo je papež želel podeliti s člani zveze invalidov, pa je povezana z njihovim prizadevanjem za mir. »Vem, da je za nekatere od vas vzrok za invalidnost povezan prav z mirovno misijo ali opravljanjem službe v zvezi z javnim redom in zakonodajo. In to bogati moralno dediščino vašega združenja. Vendar pa prizadevanje, da bi bili graditelji miru, velja za vse, ne glede na posameznikovo zgodovino. Tudi tu nam pride naproti beseda Gospoda Jezusa, ki pravi: "Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovali se bodo Božji otroci" (Mt 5,9). Kaj lahko storimo poleg molitve, ko se soočamo z vojno, ki se zdi kot nepremagljiva pošast? V vsakdanjem življenju lahko poskušamo reševati konflikte tako, da se izogibamo vsakršnemu nasilju in nadvladi. In ni lahko! Včasih je namreč dovolj že ena beseda, da ranimo ali ubijemo brata ali sestro. Pomislimo na obrekovanje, na opravljanje, ki je nekaj običajnega med nami. Opravljanje, ki je vsakdanji kruh, povzroči veliko slabega, uničuje. Združenje lahko in mora postati mirovna sila v družbi, ki pomaga reševati spore na miren način, išče skupno dobro in opozarja na tiste, ki so manj zaščiteni.

Dragi prijatelji, zahvaljujem se vam za vaš obisk in vas spodbujam, da greste naprej po poti vašega združenja. Naj vam Gospod podeli moč, da boste pomagali mnogim ljudem, da bodo pred svoje težko stanje postavili znak "plus". Blagoslavljam vas in vaše družine. Prosim vas, da molite zame. Hvala!«