Albano, sveti oče bo 17. avgusta obhajal mašo z osebami v stiski
Nedelja, 17. avgust, bo posebej posvečena ljudem, ki se nahajajo v različnih vrstah stiske in revščine. Svete maše, ki jo bo papež ob 9.30 daroval v Marijini cerkvi v Albanu, se bodo udeležili zlasti ljudje, ki jim na različne načine pomaga škofijska Karitas, skupaj s karitativnimi delavci in prostovoljci. Po opoldanski molitvi bo sveti oče v Borgu Laudato si' gostil na kosilu približno sto oseb, ki bivajo v družinskih domovih in zatočiščih, prenočujejo v škofijskem dormitoriju za brezdomce in na škofijski Karitas prejemajo različne vrste podpore. Na kosilu bodo tudi direktor Karitasa Alessio Rossi, nekaj prostovoljcev in škof Albana Vincenzo Viva, ki je za vatikanske medije dejal, da gre za »pričevanje pastirja, ki je tudi v času oddiha blizu ljudem v stiski«.
Veselje ob papeževem drugem obisku Albana
V Albano, dva in pol kilometra oddaljenem od Castel Gandolfa, se je papež Leon XIV. podal tudi med svojim prvim bivanjem v vili Barberini, ko je daroval mašo v katedrali svetega Pankracija in obiskal samostan klaris. Veselje, da se sveti oče ponovno vrača, je zato še toliko večje, kot je zatrdil tudi škof Viva.
Dejal je, da so papeža povabili svetovalni centri, ki delujejo v okviru škofijske Karitas. Ko so izvedeli, da je sveti oče povabilo sprejel, so nemudoma stekle priprave, da bi kar najbolje uresničili njegovo željo, da se sreča z ubogimi in z njimi obhaja mašo, zatem pa skupaj z njimi sede za mizo k nedeljskemu kosilu. Škof prizna, da je imel tudi pomisleke, saj je papeževo bivanje v Castel Gandolfu namenjeno njegovemu počitku, kajti prvi meseci pontifikata so bili polni obveznosti.
»Zares smo videli papeža Leona, ki ni varčeval s svojimi močmi. Bal sem se – je dejal škof Viva – da ga bo ta predlog za dodaten dogodek še bolj utrudil. Toda papež je povabilo sprejel in tega sem zelo vesel. To je tudi lepo pričevanje pastirja, ki tudi med počitnicami ne varčuje z močmi in želi srečati lokalno skupnost in tamkajšnje ljudi.«
Bližina, domačnost in prijateljstvo
V ospredju papeževega obiska Albana bo razsežnost bližine, domačnosti in prijateljstva. »Da, za nas revni niso problem, ki ga je treba rešiti. Ubogi so obraz, so prisotnost Jezusa Kristusa, ki se razodeva v svetu. Srečanje z revnimi ne pomeni le srečanja z Bogom, ampak tudi srečanje z delom nas samih, saj so ogledalo revščine, ki jo vsak od nas nosi v sebi. Morda ne materialne revščine, ampak lahko gre za revščino v odnosih, psihološko ali moralno revščino. V tem smislu je pozornost, ki jo kot škofija posvečamo Karitasu, ki jo vse škofije v Italiji posvečajo Karitasu, nekaj, kar je v središču naših cerkva, v središču pastoralnega delovanja.«
Ne gre le za socialno pomoč ali razdeljevanje paketov, ampak za srečanje z ljudmi in njihovimi zgodbami, izražanje bližine, deliti skupne trenutke in zlasti to, da se ti ljudje počutijo kot osebe in aktivni udeleženci v življenju Cerkve in znotraj naših skupnosti. »Niso le prejemniki dobrodelnih pobud, ampak protagonisti v življenju Cerkve, zato je lepo videti to vrsto pozornosti, ki jim jo želi nameniti papež.«
Vedno večje socialne razlike
Mestece Albano v Laciju velja večinoma za prijeten počitniški kraj, ki pa skriva tudi socialno revščino. Poleg brezdomcev so tu še mnoge oblike nevidne revščine, na primer družine, ki kljub dohodku ne morejo plačati vseh računov, je pojasnil škof Albana. »Srečujemo se z oblikami socialne izključenosti, na primer z mladimi, ki kljub temu, da imajo družino in hodijo v šolo, pogosto ne morejo sodelovati v dejavnostih, ki so za druge mlade nekaj običajnega. Naša škofija ima gosto mrežo svetovalnih centrov, ki so prisotni praktično v vseh župnijah, tako da smo nekako kot seizmografi, ki zaznavajo vse te oblike marginalizacije, stiske in revščine.«
Opazno je tudi povečevanje socialnih razlik. Vedno več je družin, ki jim mesečni dohodek ne zadošča za kritje vseh življenjskih stroškov, kar se vidi zlasti pri mladih. Mnogi se ne morejo vpisati v telovadnico, se udeležiti izleta, iti na praznovanja ali preprosto povabiti prijatelje k sebi domov, ker morda njihova hiša ni primerna ali pa nimajo prostora, kjer bi se lahko mirno učili. »Revščine je veliko. Tako kot po vsej državi se je tudi v škofiji povečala blaginja, a istočasno so se povečale tudi socialne razlike in pomanjkanje,« je dejal škof in dodal, da z dogodkom 17. avgusta želijo tudi usmeriti pozornost javnega mnenja na stvarnost, ki jo v družbi pogosto skrivamo in na katero pozabljamo.
Jubilej in odprtost srca
Izpostavil je, da je sveto leto povezano tudi s pojmom pravičnosti. Božja beseda, cerkveno učiteljstvo in nauk Cerkve nas opominjajo, da ne moremo govoriti o pravičnosti, če v družbi obstajajo skupine, ki si lahko veliko privoščijo, in skupine, ki si ne morejo privoščiti niti osnovnih stvari. Jubilej nam torej odpre razsežnost veselja, a v ospredje postavlja tudi solidarnost, karitativnost, dela usmiljenja in torej konkretna dejanja, ki so še posebej pomembna v času jubileja.
Škof Viva je ob koncu pogovora želel izpostaviti še nedavni jubilej mladih. Posebej ga je ganilo, ko je papež spomnil tudi na mlade, ki niso mogli priti v Rim zaradi vojne, revščine, zavrnjenih vizumov in podobno. »V tem jubilejnem letu morajo biti naša srca odprta za vse takšne razmere po svetu. Tudi sama sveta maša 17. avgusta želi razširiti srca za številne razmere, ki jih pogosto pozabljamo, a so včasih prisotne tudi v naši družbi, v našem mestu.«
