Leon XIV. zakonodajalcem: Zakon naj služi človeškemu dostojanstvu, vest naj kroti moč

Člani Mednarodne mreže katoliških zakonodajalcev so v Rimu zbrani na 16. letnem srečanju, ki poteka na temo »Novi svetovni red: politika velikih sil, korporativne prevlade in prihodnost človeškega razcveta«. Kot je dejal sveti oče, je v tej »provokativni temi« zaznati »tako zaskrbljenost kot hrepenenje«: »Vsi smo zaskrbljeni zaradi smeri, v katero gre naš svet, a prav tako hrepenimo po pristnem človeškem razcvetu. Hrepenimo po svetu, kjer bi vsaka oseba lahko živela v miru, svobodi in izpolnjenosti v skladu z Božjim načrtom. Hrepenimo po miru.«

Zemeljsko družbo prepojiti z vrednotami Božjega kraljestva

Papež je za zgled postavil svetega Avguština in se skliceval na njegovo delo De civitate Dei. »Da bi našli trdno oporo v sedanjih okoliščinah – še posebej vi kot katoliški zakonodajalci in politični voditelji – se lahko ozremo v preteklost, k izstopajoči osebnosti svetega Avguština iz Hipona. Kot vodilni glas Cerkve v poznem rimskem obdobju je bil priča velikim pretresom in družbenemu razpadu. V odgovor na to je napisal delo O Božjem mestu, ki ponuja pogled upanja, pogled smisla, ki nas lahko nagovarja še danes.«

»Ta cerkveni oče je učil, da se znotraj človeške zgodovine prepletata dve “mesti”: mesto ljudi in Božje mesto, ki nakazujeta dve duhovni stvarnosti, dve usmerjenosti človeškega srca in s tem človeške civilizacije. Mesto ljudi, zgrajeno na ponosu in ljubezni do sebe, je zaznamovano z zasledovanjem moči, prestiža in užitka; Božje mesto, zgrajeno na Božji ljubezni, ki gre vse do nesebičnosti, pa zaznamujejo pravičnost, ljubezen in ponižnost. S temi besedami je Avguštin spodbujal kristjane, naj zemeljsko družbo prepojijo z vrednotami Božjega kraljestva in s tem usmerijo zgodovino k njeni končni izpolnitvi v Bogu, hkrati pa omogočijo pristen človeški razvoj v tem življenju. Ta teološki pogled nas lahko zasidra, ko se soočamo z današnjimi spreminjajočimi se tokovi: pojavom novih težišč, premikanjem starih zavezništev in izjemnim vplivom globalnih korporacij in tehnologij, da ne omenjamo številnih nasilnih konfliktov,« je dejal papež in dodal, da je ključno vprašanje, ki se postavlja pred nas vernike, naslednje: »Kako lahko izpolnimo to nalogo?«

Družbena blaginja izvira iz celostnega človeškega razvoja

Da bi odgovorili na to vprašanje, moramo razjasniti pomen človeškega razcveta oziroma blaginje, je nadaljeval Leon XIV.: »Danes se cvetoče življenje pogosto zamenjuje z materialno bogatim življenjem ali življenjem neomejene individualne avtonomije in užitka. Tako imenovana idealna prihodnost, ki se nam ponuja, je pogosto prihodnost tehnološkega udobja in potrošnikovega zadovoljstva. Vendar pa vemo, da to ni dovolj. To vidimo v bogatih družbah, kjer se mnogi ljudje spopadajo z osamljenostjo, obupom in občutkom nesmisla.«

»Pristen človeški razcvet izvira iz tistega, kar Cerkev imenuje celostni človeški razvoj ali poln razvoj osebe v vseh razsežnostih: fizični, družbeni, kulturni, moralni in duhovni. Ta pogled na človeško osebo je ukoreninjen v naravnem zakonu, moralnem redu, ki ga je Bog zapisal v človeško srce, katerega najgloblje resnice so osvetljene s Kristusovim evangelijem. V tem smislu se pristen človeški razcvet vidi takrat, ko posamezniki živijo krepostno in v zdravih skupnostih, uživajo ne le v tistem, kar imajo, ampak tudi v tem, kar so kot Božji otroci. Zagotavlja svobodo iskanja resnice, čaščenja Boga in vzgajanja družine v miru. Prav tako obsega harmonijo s stvarstvom in občutek solidarnosti med družbenimi razredi in narodi. Gospod je namreč prišel, da “bi imeli življenje in imeli življenje v obilju” (Jn 10,10).«

»Prihodnost človeškega razcveta je odvisna od tega, katero “ljubezen” izberemo, da bi okoli nje organizirali družbo – sebično ljubezen, ljubezen do sebe ali ljubezen do Boga in bližnjega. Seveda mi že poznamo odgovor. V svojem poklicu katoliških zakonodajalcev in javnih uslužbencev ste poklicani biti graditelji mostov med Božjim mestom in mestom ljudi. Rad bi vas spodbudil, da si še naprej prizadevate za svet, kjer je moč ukročena z vestjo in je zakon v službi človeškega dostojanstva. Prav tako vas spodbujam, da zavrnete nevarno in samouničevalno miselnost, ki pravi, da se nikoli ne more nič spremeniti.«

Potrebujemo »politiko upanja« in »ekonomijo upanja«

Po papeževih besedah so izzivi neizmerni, a »Božja milost, ki deluje v človeških srcih, je vendarle močnejša«. Sveti oče je spomnil na papeža Frančiška, ki je izpostavil potrebo po »diplomaciji upanja« (Govor članom diplomatskega zbora, akreditiranega pri Svetem sedežu, 9. januar 2025). Sam pa še dodal, da sta prav tako potrebni »politika upanja« in »ekonomija upanja«, ki sta »zasidrani v prepričanju, da tudi zdaj lahko po Kristusovi milosti odsevamo njegovo luč v zemeljskem mestu«.

»Hvala vsem za vašo predanost, ko prinašate evangeljsko sporočilo v javni prostor,« je papež Leon XIV. sklenil svoj govor. »Bodite prepričani v moje molitve za vas, vaše drage, vaše družine in prijatelje, danes pa zlasti za tiste, ki jim služite. Naj Gospod Jezus, Knez miru, blagoslovi in vodi vaša prizadevanja za resnični razcvet človeške družine.«