Leon XIV.: Jezus je križ spremenil iz sredstva smrti v orodje življenja za naše zveličanje

»Dragi bratje in sestre, lepo nedeljo vam voščim! Cerkev danes obhaja praznik Povišanja svetega Križa, v katerem se spominja najdenja lesa križa s strani sv. Helene v Jeruzalemu v 4. stoletju, in vrnitve dragocene relikvije v sveto mesto s strani cesarja Heraklija«. S temi besedami je papež Leon XIV. začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnji praznik Povišanja svetega Križa.

Leon XIV.

Kaj pa obhajanje tega praznika pomeni za nas danes? To nam pomaga razumeti evangelij, ki nam ga predstavlja bogoslužje (prim. Jn 3,13-17). Dogodek se odvija ponoči: Nikodem, eden od judovskih voditeljev, pošten človek in odprtega duha (prim Jn 7,50-51), pride k Jezusu. Potrebuje luč, vodstvo: išče Boga in prosi za pomoč Učitelja iz Nazareta, ker v njem prepozna preroka, človeka, ki dela izredna znamenja.

Gospod ga sprejme, ga posluša in mu na koncu razodene, da mora biti Sin človekov povzdignjen, »da bi vsak, ki veruje vanj, imel večno življenje« (Jn 3,15), ter doda: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3,16). Nikodem, ki morda v tistem trenutku ni popolnoma razumel pomena teh besed, bo to gotovo mogel razumeti, ko bo po križanju pomagal pokopati Zveličarjevo telo (prim. Jn 19,39). razumel bo, da je Bog postal človek in umrl na križu, da bi odrešil ljudi.

Jezus o tem govori Nikodemu in pri tem opozori na dogodek iz Stare zaveze (prim. 4 Mz 21,4-9), ko so Izraelce v puščavi napadale strupene kače; rešili so se tako, da so pogledali na bronasto kačo, ki jo je Mojzes po Božji zapovedi naredil in obesil na drog.

Bog nas je odrešil tako, da se nam je pokazal in se nam ponudil kot sopotnik, učitelj, zdravnik, prijatelj, vse do tega, da je za nas postal razlomljeni kruh v evharistiji. In da bi izvršil to delo, se je poslužil enega najbolj krutih orodij smrti, ki si jih je človek kdaj izmislil: križ.

Zato mi danes obhajamo njegovo »povišanje«: zaradi neizmerne ljubezni, s katero ga je Bog, ko ga je sprejel za naše zveličanje, spremenil iz sredstva smrti v orodje življenja in nas naučil, da nas nič ne more ločiti od njega (prim. Rim 8,35-39) in da je njegova dejavna ljubezen večja od našega greha (prim. Frančišek, Kateheza, 30. marca 2016).

Na priprošnjo Marije, Matere, ki je bila na Kalvariji blizu svojega Sina, prosimo, da bi se tudi v nas ukoreninila in rastla njegova ljubezen, ki rešuje, in da bi se tudi mi znali podarjati drug drugemu, kakor se je On ves daroval vsem.