Objavljena tema za 60. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja
Vatican News
V današnjih komunikacijskih ekosistemih tehnologija vpliva na interakcije na način, ki ga doslej nismo poznali – od algoritmov, ki izbirajo vsebine v novicah, do umetne inteligence, ki sestavlja celotna besedila in pogovore. Človeštvo ima danes možnosti, ki so bile še pred nekaj leti nepredstavljive. A čeprav ta orodja ponujajo učinkovitost in širok doseg, ne morejo nadomestiti izključno človeških sposobnosti empatije, etike in moralne odgovornosti. Javna komunikacija zahteva človeško presojo, ne samo podatkovnih shem. Izziv je poskrbeti, da bo človeštvo ostalo vodilni akter. Prihodnost komunikacije mora zagotoviti, da bodo stroji pripomočki v službi in povezavi človeškega življenja, ne pa sile, ki izničujejo človeški glas.
Imamo velike priložnosti. Hkrati pa so tveganja realna. Umetna inteligenca lahko ustvarja privlačne, a zavajajoče, manipulativne in škodljive vsebine, ponavlja predsodke in stereotipe ter širi dezinformacije s simuliranjem človeških glasov in obrazov. Prav tako lahko posega v zasebnost in intimnost ljudi brez njihovega soglasja. Prekomerna odvisnost od umetne inteligence oslabi kritično mišljenje in ustvarjalne sposobnosti, medtem ko monopolni nadzor nad temi sistemi zbujajo zaskrbljenost glede centralizacije moči in neenakosti.
Vedno bolj nujno je, da v izobraževalne sisteme uvajamo medijsko opismenjevanje, kateremu je treba dodati tudi pismenost na področju umetne inteligence (MAIL ali Media and Artificial Intelligence Literacy). Kot katoličani lahko in moramo prispevati k temu, da bodo ljudje – zlasti mladi – pridobili sposobnost kritičnega mišljenja in rasli v duhovni svobodi.
