Išči

Leone ai nuovi vescovi,mai dimenticare drammi guerra,violenze

Papež novim škofom: Škof je služabnik, škof je poklican, da služi veri ljudstva

Papež Leon XIV. je v četrtek, 11. septembra 2025, v sinodalni dvorani v Vatikanu sprejel udeležence dveh tečajev za tiste škofe, ki so bili posvečeni v zadnjem letu. Srečanje so začeli s pesmijo Pridi Stvarnik Sveti Duh in z znamenjem križa. Sledil je pozdrav kardinala Tagleja.

Govor svetega očeta Leona XIV. 
Škofom, posvečenim v zadnjem letu 
11. septembra 2025

Dober dan, good morning. Zapeli bomo Veni Creator. Mislim, da imate besedilo. Upam, da ima kdo boljši glas, kot je to jutro moj … Začnimo a cappella …
V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.
Mir z vami. 

(Pozdrav kardinala Tagleja) 
V službi Cerkve! Dobro jutro vsem vam. Začel bom z nekaj pripravljenimi mislimi v italijanščini in potem bom morda prešel na angleščino, da bom prevajalcem dal nekaj počitka in jim dodelil ločene vloge. Potem bomo imeli čas za pogovor. Z veseljem bom prisluhnil čim večim izmed vas, morda boste imeli priložnost, da boste postavili nekaj vprašanj, in na ta način bomo lahko nekoliko spoznali drug drugega.

Ko imate 200 škofov in samo enega papeža, in ko nimate veliko časa, bomo to kar najbolje izkoristili. Odmor bomo imeli okoli enajstih, ali pa bomo delo končali okoli enajstih, potem pa bo drugi del dopoldneva namenjen individualnemu pozdravu, možnosti za lepo fotografijo, ki jo boste obesili nekam v vaši škofovski hiši, in imeli možnost, da vsaj pozdravite drug drugega. To bo torej nekak potek dopoldneva. Lahko začnete razmišljati o vprašanih, ki jih morda imate ali o stvareh, ki bi jih radi podelili z drugimi. Najprej nekaj pripravljenih misli … v italijanščini

Dragi bratje v škofovstvu, z velikim veseljem vam izrekam dobrodošlico in vas pozdravljam skoraj ob zaključku  teh dni formacije in molitve, ki ste jih preživeli skupaj, tukaj v Rimu.  Zahvaljujem se Dikasteriju za škofe – mislil sem, da bom na ta tečaj tudi sam prišel oblečen v črno, ampak … - Dikasteriju za Vzhodne Cerkve in Dikasteriju za evangelizacijo, njihovim prefektom, tajnikom in njihovim sodelavcem, ki so poskrbeli za pripravo in organizacijo tega tečaja.

Najprej bi rad spomnil na nekaj tako preprostega in obenem ne samoumevnega: dar, ki ste ga prejeli, ni namenjen vam samim, ampak za služenje evangeliju. Bili ste izbrani in poklicani, da bi bili poslani kot Gospodovi apostoli in kot služabniki vere. In prav pri tem bi se rad na kratko zadržal, preden se bom z vami bratsko pogovoril: škof je služabnik, škof je poklican, da služi veri ljudstva.

To je povezano z našo identiteto. Potem bom nekoliko spregovoril o nekaterih prvinah in značilnostih te identitete; morda se nekateri še vedno sprašujete: kako to, da sem bil izbran jaz? Vsaj jaz se to vprašujem (smeh). Služenje ni zunanja značilnost ali način izvrševanja vloge. Nasprotno, od tistih, ki jih Jezus kliče za učence in oznanjevalce evangelija, zlasti od dvanajsterih, se zahteva notranja svoboda, uboštvo v duhu in pripravljenost na služenje, ki se rojeva iz ljubezni, da bi utelešali Jezusovo odločitev, ki je postal ubog, da bi mi obogateli (prim. 2 Kor 8,9). Pokazal nam je Božji način delovanja, ki se nam ne razodeva v moči, ampak v ljubezni Očeta, ki nas kliče v občestvo z Njim.

Glede škofovskega posvečenja sv. Avguštin pravi: »Najprej mora tisti, ki predseduje ljudstvu, razumeti, da je služabnik mnogih« (Govor 340/A, 1). Hkrati pa spominja, da se je v apostole prikradlo »neko hlepenje po veličini« (prav tam), zaradi katerega je Jezus moral posredovati kot zdravnik, da jih je ozdravil. Spomnimo se namreč Gospodovega opozorila, ko je videl skupino dvanajsterih, ki je razpravljala med seboj, kdo je največji: »Kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vsem služabnik« (Mr 10,43-44). Papež Frančišek je večkrat dejal: edina avtoriteta, ki jo imamo, je služenje. Je ponižno služenje. Res je pomembno, da o teh besedah premišljujemo in jih skušamo živeti.

Zato vas prosim, da ste vedno čuječi in hodite v ponižnosti in molitvi, da boste postali služabniki ljudstva, h kateremu vas Gospod pošilja. To služenje – je opozarjal papež Frančišek ob neki priložnosti, kot je tale - se izraža v tem, da ste znamenje Božje bližine. Papež Frančišek je dejal: »Bližina ljudem, ki so nam zaupani, ni oportunistična strategija, ampak naš bistveni pogoj. Jezus se svojim bratom rad približa po nas, po naših odprtih rokah, ki božajo in tolažijo: po naših besedah, izgovorjenih, da bi svet mazilili z evangelijem in ne s samim seboj; po našem srcu, kadar si naloži tesnobe in veselje bratov« (Govor škofom, udeležencem tečaja formacije, 12. Septembra 2019).

Hkrati se moramo danes vprašati, kaj pomeni biti služabniki vere ljudstva. Čeprav je zelo pomembno in potrebno, vendarle ni dovolj samo vedeti, da je naša služba zakoreninjena v duhu služenja po Kristusovi podobi. To je treba prevesti tudi v slog apostolata, v različne oblike pastoralne skrbi in upravljanja, v hrepenenje po oznanjevanju, na načine, ki so tako različni in ustvarjalni glede na konkretne razmere, s katerimi se boste spoprijemali.

Kriza vere in njenega posredovanja, skupaj z napori, ki zadevajo cerkveno pripadnost in prakso, nas vabijo, da ponovno odkrijemo zavzetosti in pogum za novo oznanilo evangelija. Istočasno se mnogi ljudje, za katere se zdi, da so se oddaljili od vere, pogosto vrnejo, da bi potrkali na vrata Cerkve, ali pa se odprejo novemu iskanju duhovnosti, ki včasih ne najde primerne govorice in oblik v običajnih pastoralnih ponudbah. Poleg tega ne smemo pozabiti drugih izzivov, ki so bolj kulturnega in socialnega značaja, ki zadevajo vse nas in ki na poseben način zadevajo nekatera področja: drama vojne in nasilja, trpljenje ubogih, težnja mnogih po bolj bratskem in solidarnem svetu, etični izzivi, ki nam zastavljajo vprašanja o vrednosti življenja in svobode, seznam pa bi seveda lahko bil veliko daljši.

V tem kontekstu vas Cerkev pošilja kot skrbne, pozorne pastirje, ki znajo deliti pot, vprašanja, tesnobe in upanja ljudi; pastirje, ki želijo biti vodniki, očetje in bratje duhovnikom ter sestram in bratom v veri.

Predragi, molim za vas, da vam ne bi nikoli zmanjkalo vetra Duha, in da bi se veselje vašega posvečenja kot blagodišeč vonj mogel razširiti tudi na tiste, ki jim boste služili. Hvala.

Vprašanje: ali imamo prevod iz angleščine v italijanščino? Imamo. O.K. Torej bom odslej govoril angleško. V angleščini imam drugačen naglas (smeh).

četrtek, 11. september 2025, 18:14