Išči

Bosonoge karmeličanke iz Compiegna Bosonoge karmeličanke iz Compiegna 

Papež o karmeličankah, umorjenih med francosko revolucijo: ustvarjalke ljubezni

Sveti oče je pariškemu nadškofu msgr. Ulrichu poslal telegram ob zahvalni maši za kanonizacijo 16 bosonogih karmeličank iz Compiegna, ki so bile umorjene med francosko revolucijo v Parizu 17. julija 1794 iz sovraštva do vere. Njihovo sporočilo je povabilo, da bi odkrili »moč in rodovitnost notranjega življenja, ki je v celoti usmerjeno v nebeške stvarnosti«.

Vatican News

Ekvipolentna kanonizacija decembra lani

Redovnice, umorjene med francosko revolucijo, so bile po naročilu papeža Frančiška vpisane na seznam svetnikov 18. decembra 2024, in sicer z ekvipolentno (enakovredno) kanonizacijo. V zahvalo za ta dogodek je v soboto, 13. septembra 2025, v katedrali Notre-Dame v Parizu potekalo slovesno somaševanje, ki ga je vodil tamkajšnji nadškof, msgr. Laurent Ulrich. Apostolski nuncij v Franciji, msgr. Celestino Migliore, pa je med sveto mašo prebral papeževo sporočilo, ki ga je podpisal državni tajnik kardinal Pietro Parolin.
V njem sveti oče najprej izrazi svoje globoko veselje, ko se pridružuje zahvali Cerkve v Franciji in vesoljne Cerkve za kanonizacijo šestnajstih karmeličank iz Compiegna. Spominja, kako je njihovo mučeništvo, ki se je zgodilo v času »velikega nasilja«, vzbudilo občudovanje celo v jetniških paznikih ter »dobrodejno vznemirjenje« tudi v najbolj otrdelih srcih, kar je odprlo vrata k božjemu.

Odmev na žrtev redovnic

Papež nadalje poudari, da odmev na žrtev redovnic ni nikoli prenehal. To potrjujejo številna literarna in umetniška dela, ki se navdihujejo pri njihovem zgledu, predvsem pa »presenetljiva tiha množica«, ki je spremljala njihovo mučenje.

Mir v srcu, sad »neizmerne ljubezni«

Mir v srcu, ki je navdihoval te hčere svete Terezije, je bil po papeževih besedah sad »neizmerne ljubezni«, pa tudi teoloških kreposti vere in upanja, ki sta jih podpirali. Ko so med hvalnicami in psalmi stopale na morišče, so svojo aretacijo preoblikovale v dejanje popolne daritve: niso bile več »žrtve«, ampak »avtorice najvišjega daru, ki udejanja daritev redovnih zaobljub«. »Na videz so bile oropane vsega,« zapiše sveti oče, »v resnici pa so ostale bogate s svojimi zaobljubami in z dejanjem posvetitve, s katerim so prostovoljno darovale svoje življenje Bogu, da bi se mir ponovno vzpostavil v Cerkvi in državi«.

»Odpuščam vam iz vsega srca«

Papež nato navede besede predstojnice, ki je bila zadnja, ki je stopila pod giljotino: »Kako bi se lahko jezile na te uboge nesrečnike, ki nam odpirajo nebeška vrata?«, nato pa je z nasmehom na obrazu dodala: »Odpuščam vam iz vsega srca, tako kot upam, da bo Bog meni odpustil«. V tem stavku, doda sveti oče, je strnjen duh karmeličank: »popolna daritev, odpuščanje in hvaležnost, radost in mir«.

Moč in rodovitnost notranjega življenja

Sporočilo papež sklene z besedami, da je pričevanje teh redovnic povabilo vsem, da bi odkrili »moč in rodovitnost notranjega življenja, ki je v celoti usmerjeno v nebeške stvarnosti«.

ponedeljek, 15. september 2025, 15:02