Papeževo sožalje ob smrti vojvodinje Kentske

V njem zagotavlja svojo molitveno bližino članom kraljeve družine, posebej možu, vojvodi Kentskemu, ter njunim otrokom in vnukom v tem času bolečine. Njeno plemenito dušo izroča »usmiljenju našega nebeškega Očeta« ter se pridružuje »vsem, ki se vsemogočnemu Bogu zahvaljujejo za zapuščino krščanske dobrote, ki jo je vojvodinja dolga leta izražala, ko se je posvečala svojim uradnim dolžnostim, pokroviteljstvu dobrodelnih organizacij ter predani skrbi za ranljive osebe v družbi«. Vsem, ki žalujejo za njo, v gotovem upanju na vstajenje, papež podeljuje svoj apostolski blagoslov kot znamenje tolažbe in miru v vstalem Gospodu.