Sveti oče verskim voditeljem: Sinergija za mir; skupaj za človeško dostojanstvo
Vatican News
»Zbrali ste se z vseh koncev sveta, da bi obnovili prijateljstva in sklenili nova, združeni v skupni želji, da bi prinesli ozdravljenje našemu zlomljenemu in ranjenemu svetu. Ta tema je še posebej aktualna, saj poudarja ključno vlogo medverskega dialoga v dobi, zaznamovani z nasilnimi konflikti,« je zapisal papež ter se zaustavil ob besedi »sinergija«.
Spomnil je, da pomeni »delati skupaj«, tako »med seboj kot z Božanskim«. Vsaka pristna verska spodbuda goji dialog in sodelovanje, utemeljeno na naši prirojeni zavesti o medsebojni odvisnosti, ki povezuje posameznike in narode. S tega vidika delati skupaj v harmoniji ni samo pragmatična izbira, ampak odsev globljega reda stvarnosti. To je v skladu s samo strukturo našega skupnega obstoja kot članov ene človeške družine. V globini naše vesti to zavedanje vzbuja globok čut solidarnosti – prepričanje, da smo odgovorni drug za drugega (prim. Janez Pavel II., Sollicitudo Rei Socialis, 30. december 1987, 38). Solidarnost je torej sinergija v dejanju: živeti izraz ljubezni do bližnjega kot do sebe na globalni ravni«.
V nadaljevanju sporočila je sveti oče poudaril, da tovrstno sodelovanje ni poziv k odpravi razlik, ampak »povabilo, da bi sprejeli raznolikost kot vir medsebojne obogatitve. Katoliška Cerkev priznava in ceni vse, kar je v drugih verstvih "resničnega in svetega" (Nostra Aetate, 28. oktober 1965). Prizadeva si spodbujati pristno sinergijo, tako da na mizo srečanja prinaša različne darove vsake tradicije, kjer vsako verstvo prispeva svojo edinstveno modrost in sočutje v službi skupnega dobrega«.
Ob tem je papež izpostavil, da »sinergija za prihodnost«, ki je del gesla tokratnega srečanja, ni »abstrakten slogan, ampak živa stvarnost, ki je že obrodila sadove«. Eden izmed njih je bilo zgodovinsko molitveno srečanje verskih voditeljev, ki je na povabilo papeža Janeza Pavla II. potekalo leta 1986 v Assisiju ter pokazalo, »da med narodi ne more biti miru, če ni miru med verstvi«. Zatem je sveti oče omenil Dokument o človeškem bratstvu za svetovni mir in skupno sobivanje, ki sta ga leta 2019 v Abu Dhabiju podpisala papež Frančišek in veliki imam Al-Azharja Ahmad Al-Tayyeb. Po njegovih besedah je ta »ponudil jasen načrt, kako lahko verska sinergija spodbuja svetovni mir in sobivanje«. Nazadnje pa je papež Leon XIV. spomnil na zasedanje Kongresa voditeljev svetovnih in tradicionalnih verstev leta 2022, ki se ga je udeležil tudi papež Frančišek. Na njem so »obsodili nasilje in ekstremizem, zagovarjali skrb za begunce ter pozvali vse voditelje, naj skupaj delajo za mir. Te zaveze na visoki ravni se odražajo v konkretnih dejanjih: kadar se zgodijo naravne nesreče, kadar so begunci prisiljeni bežati ali kadar družine trpijo zaradi skrajne revščine in lakote, se verske skupnosti pogosto združijo in delajo skupaj, da bi najbolj potrebnim zagotovile pomoč in upanje«.
»Prihodnost, ki si jo predstavljamo – prihodnost miru, bratstva in solidarnosti – terja zavezanost vseh rok in vseh src. Ko verski voditelji skupaj stopijo v bran najbolj ranljivim v družbi, se pridružijo saditvi dreves v skrbi za naš skupni dom ali skupaj dvignejo glas v podporo človeškemu dostojanstvu, pričujejo o resnici, da vera bolj združuje kot ločuje. Na ta način sinergija postane močno znamenje upanja za vse človeštvo ter razkriva, da vera v svojem bistvu ni vir konfliktov, ampak izvir ozdravljenja in sprave«.
Ob koncu sporočila papež izrazi svoje prepričanje, da bo delo Kongresa navdihnilo verske voditelje, da si bodo neutrudno prizadevali za harmonijo in ustvarjali sinergijo za mir – mir, ki je »neoborožen in razorožujoč, ponižen in vztrajen«, vedno usmerjen v karitativnost in bližino tistim, ki trpijo (Urbi et Orbi, 8. maj 2025). »Molimo skupaj, služimo z ramo ob rami in govorimo v en glas, kjerkoli je ogroženo človeško dostojanstvo. Naj Vsemogočni blagoslovi naša prizadevanja in podari obilje sadov za dobro vseh ljudi«.
